Piše: Spletni časopis
Svoboda zahteva takojšnjo izredno sejo parlamenta za preklic referenduma, s katerim sta poskušali Levica in SD nabirati točke pred volitvami prihodnje leto z nasprotovanjem politiki lastne vlade o dodatnemu denarju za obrambo države.
Premier Robert Golob je to dopuščal, ker je računal, da bo referendum preprečila opozicija, da si njemu ne bi bilo treba mazati rok. A se je uštel. Iz opozicije sta mu pomagala le Anže Logar in Eva Irgl. Levici in SD je zaradi tega uspelo, da sta mu z odločitvijo o razpisu referenduma zabodla nož v hrbet.
Da bi ta nož izruli zaradi nejasnosti referendumskega vprašanja poslanci Svobode, z izjemo Lene Grgurevič in Miroslava Gregoriča, zahtevajo izredno seje parlamenta, ki bo verjetno že v petek in razveljavitev referenduma, ki ga je Levica zahtevala ob potrjevanju vladne resolucije, da bo država obrambne izdatke do leta 2030 povišala na tri odstotke BDP. Urška Klakočar Zupančič je takrat odločila, da lahko poslanci resolucijo, ker gre za pravno neobvezujoč dokument, potrdijo še pred odločanjem ali bo posvetovalni referendum o njej, ki je pravno tudi neobvezujoč. To so tudi storili. Pozneje pa se je vlada v Natu zavezala k še ambicioznejšim ciljem, ko gre za vlaganja v obrambo od ciljev v resoluciji.
Po vsem tem pa je večina poslancev razpisala posvetovalni referendum, ki se pa zdaj več ne nanaša na že sprejeto resolucijo. Njegova vsebina in namen sta zaradi tega nejasna, je opozorila že zakonodajno pravna služba pred odločitvijo večine poslancev, da tak referendum razpišejo.
Cilj pa je bil ves čas povsem jasen: šlo je za nabiranje politični točk vladnih strank na račun mednarodnega ugleda in koristi države. Z nasprotovanjem politiki lastne vlade. Svoje.
Že ob odločitvi o razpisu referenduma je bilo jasno, da lahko proti glasujejo tisti, ki so za nižjo porabo (Levica in SD) ali tisti, ki so za višjo, h kakršni je državo v okviru Nata zavezala vlada, na kateri temu ni nasprotovala nobena od strank, ki jo sestavljajo. Torej tudi Levica in SD ne.
Trdili so, da so dogajanje na vladi spregledali.
Kot razlog za sklic izredne seje parlamenta in preklic referenduma poslanci Svobode navajajo nejasnost referendumskega vprašanja, ki pa je bila znana že ob prvem odločanju in bi lahko težave razrešili že takrat.
A takrat so še računali, da referendum ne bo izglasovan in so se iz vladne koalicije med seboj celo hvalili, kako dobro se razumejo in da ni nič hudega, če sta dve vladni stranki proti politiki svoje lastne vlade.
Levica in SD sta predvolilno nabirali točke z nasprotovanjem politiki lastne vlade, kar je Svoboda podpirala, ker je računala, da za referendum ne bo večine tudi v primeru, če si Svoboda ne bo mazala rok, ker tega ne bo podprla opozicija. Dodatna korist bo, je bila računica, da si bo roke mazala opozicija zanje. SDS in NSi.
A so se zmotili. Pomagala sta jim iz opozicije le Anže Logar in Eva Irgl.
Na to pa v vladne stranke niso računale. Posledica je bil skoraj panična izjava premiera Goloba, da bo predlagal še referendum o izstopanju iz Nata. Česar pa doslej ni uresničil.
Predlog za izredno sejo parlamenta, ki bi verjetno na hitro potekala že ta teden, morda v petek, ker je za Svobodo znano, da lahko s svojo koalicijo Svobode in SD storijo karkoli kadarkoli, je takšen:
