Piše: I. K. (Nova24TV.si)
Hrvaški mediji poročajo, da sta Hrvaška in Slovenija edini državi, ki nista objavili razpisov za novo programsko obdobje kohezijske politike. Hrvaška je doslej porabila 93 odstotkov od 10,6 milijarde evrov iz strukturnih skladov za programsko obdobje 2014–2020. Kljub prejšnjim kritikam, da črpanje denarja iz skladov ne teče dobro, pa je komisija EU z napredkom zadovoljna.
A kot je bilo slišati po bruseljskih hodnikih, ki jih ta teden obiskujejo številni udeleženci 21. tedna regij in mest, je Hrvaška ob Sloveniji trenutno edina v Uniji, ki še ni razpisala niti enega razpis za novo programsko obdobje, hkrati pa v komisiji ne najdemo razlage za to.
“Možno je, da je to posledica dejstva, da je pogajalsko obdobje trajalo zelo dolgo, vendar nam kakršni koli drugi objektivni razlogi, zakaj je tako, niso znani,” pravijo nekateri sogovorniki za hrvaški Jutarnji list.
Kar zadeva Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad, gre Hrvaški tudi v obdobju do leta 2020 dobro – porabljenih je 88 odstotkov od dodeljenih 6,8 milijarde evrov, za preostalih 12 odstotkov pa se komisija ne boji, saj trdijo, da bo zagotovo porabljen do konca leta. Nekateri projekti, ki v tem obdobju ne bodo dokončani, bodo fazno ali preneseni v naslednjega, poroča Jutarnji list. Prav tako bodo številni projekti zaradi inflacije in naraščajočih stroškov na koncu dražji od načrtovanih, kar je še posebej izrazito na Hrvaškem, kjer gre predvsem za infrastrukturne projekte. Zanimivo je, da so se stroški najbolj podražili pri projektih vodooskrbe, bistveno bolj kot pri projektih prometa.
Slovenija pod Janševo vlado uspešna, pod Golobovo neuspešna
Slovenija je leta 2022 nadaljevala izboljšanje črpanja evropskih sredstev in je bila že štiri odstotne točke nad povprečjem EU. Bili smo boljši od Avstrije, Nemčije in Nizozemske, pa je komentiral predsednik nekdanje vlade Janez Janša. A že konec leta so se kazali prvi znaki razpok in razpada sistema. Že konec leta 2022 je Slovenija padla iz 4. na 11. mesto.
“Niti na mizo položenega denarja ne znajo pametno uporabiti”
Hrvati so sicer pri črpanju evropskih sredstev na splošno veliko uspešnejši od Slovencev. Nekdanji minister Zvone Černač je zelo kritičen do zdajšnje vlade. Za primerjavo je povedal, da so Hrvati pri izplačilih iz Načrta za okrevanje že pri 50 odstotkih dodeljenih sredstev, Golobova koalicija pa pri slabih petih odstotkih. Slovenija je po črpanju na predzadnjem mestu. “Niti na mizo položenega denarja ne znajo pametno uporabiti,” je dodal.
Nekdanji minister, trenutno poslanec SDS Zvone Černač (Vir: STA)
Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je 24. julija objavil, da je Hrvaška Evropski komisiji poslala zahtevo za izplačilo tretjega obroka iz Načrta za okrevanje in odpornost, vrednega 700 milijonov evrov. “Hrvaška bo prva država v EU z več kot polovico izplačanih razpoložljivih sredstev iz programa NextGenerationEU,” je zapisal in sporočil, da s tem denarjem začenjajo naložbe v otroške vrtce in šole, zdravstvo, promet in številne druge projekte.
