Nov škandal v zdravstvu? Pacient umrl, njegova hči pa o tem ni bila obveščena in ga je štiri dni iskala

Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)

Slovensko zdravstvo poka po šivih, odkar je vodenje države prevzela Golobova koalicija. Če so se pod Janševo vlado ljudje čudili, kako zelo učinkovito se je pod stresom pandemije znašlo javno zdravstvo, je zdaj v relativno mirnih časih drugače – ljudje kljub stomilijonskemu vložku umirajo v čakalnih vrstah, nacionalizirajo nam dopolnilno zavarovanje in ga delajo obveznega, lani smo bili priča prizorom, ko so ljudje kot v kakšni državi tretjega sveta v Ljubljani čakali na osebne zdravnike, ki jih je pregnala Jankovićeva direktorica. Vrhunec kaosa pa je bila zamenjava dveh pacientov v Splošni Bolnišnici Celje. Zdaj smo priča podobnemu incidentu v isti bolnišnici. 

V celjski bolnišnici je namreč v začetku meseca umrl moški, svojci pa kar štiri dni niso vedeli, kaj se dogaja z njihovim družinskim članom. Bolnišnica trdi, da svojcev ni mogla priklicati in se je za pogrebne formalnosti obrnila na socialno službo. Hči pa pravi, da je več dni zaskrbljeno iskala svojega 74-letnega očeta, ki je kljub zdravstvenim težavam živel sam, in ga prijavila na policijo kot pogrešanega. Šele po smrti je ugotovila, da je dva dni ležal sam v bolnišnici, dva dni pa nato v bolnišnični mrtvašnici.

Iz celjske bolnišnice so za TV Slovenija odgovorili, da so ob prevzemu pacienta dobili tudi telefonsko številko domnevnih svojcev, a kot trdi hčerka, se je izkazalo, da so klicali kar na številko pokojnega, ki se na telefon seveda ni mogel oglasiti.

Kako se lahko kaj takega zgodi v sodobnih časih?

Vprašajmo se, ali je leta 2023 res tako nemogoče najti svojce bolnega oz. preminulega, če imajo vse podatke vključno z naslovom in telefonom. Hči namreč trdi, da je bil telefon v bolnišničnem sefu. Gotovo ni bolnišnice v EU (niti v državah, kot so Bolgarija ali Romunija), ki kar štiri dni ni sposobna kontaktirati svojcev pokojnega. Na koncu so aktivirali CSD, a zakaj tega (ali pa policije) niso aktivirali še isti dan, ko je moški prišel na zdravljenje v bolnišnico. Vse skupaj kaže ne le na popoln organizacijski kaos v bolnišnici, ampak tudi na pomanjkanje človečnosti, empatije in korektnega odnosa do pacienta kot človeškega bitja in ne številke. Direktor Splošne bolnišnice Celje je od marca sicer Dragan Kovačić, ki ga je sforsirala Golobova koalicija.

Ni prvič

Spomnimo, to ni prvi tak šokanten primer v isti bolnišnici. V Splošni bolnišnici Celje se je pripetila ena največjih napak v zgodovini slovenskega zdravstva. Bolnišnično osebje je napačno identificiralo umrlo osebo, ki so jo iz upokojenskega doma prejeli v oskrbo. Napako so ugotovili šele po tem, ko so umrlega nesrečnika pokopali. Minister Bešič Loredan je takrat (neresno) ponudil odstop, ki ga je Golob z zakasnitvijo sprejel komaj pred kratkim.

Vrh ledene gore

Strokovnjaki v zdravstvu pravijo, da se efektivnost kadrovskih menjav kaže po let dni. Golob je od 1. junija 2022, ko je po hitrem postopku prevzel izvršilno oblast s kadrovskim cunamijem na praktično vseh javnih zavodih, ki jih je napolnil s svojimi prijatelji, poskrbel za pravo implozijo učinkovitosti bolnišnic, tudi takšnih, ki so včasih poslovale vzorno. Spomnimo, dragulj slovenskega racionalnega upravljanja z javnimi sredstvi – UKC Maribor, so obglavili kljub izvrstnim rezultatom, zato da tja postavijo propadlega županskega kandidata svobode Vojka Flisa.

Nova metla na UKC Ljubljana Marko Jug je v prej dokaj uspešni UKC Ljubljana poskrbel za trajno izredno stanje. Brez podanih razlogov je odstopila strokovna direktorica UKC Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar, vodilni češki kirurg Roman Gebauer se je odločil za prekinitev sodelovanja z UKC Ljubljana. Razlog za to naj bi bile neurejene razmere za otroške paciente. Trenutno naj v UKC Ljubljana ne bi bilo kirurga, ki bi lahko operiral otroka z določeno srčno napako.

Videti je, da Golobovi operativci kar sami prevzemajo posle v svoje roke. Poročali smo, da naj bi iz energetike poznani Golobov prijatelj Andrej Ribič kar fizično prisostvoval na operativnih sestankih v UKC Ljubljana, ki jih vodi Jug, tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja. Na dogodkih naj bi bili prisotni tudi zastopniki ministrstva za zdravje. Tema pogovorov pa naj bi bila energetska sanacija in obnova osrednje zgradbe UKC Ljubljana. Tam naj bi Ribič (po lastnih besedah) sodeloval skladno z Golobovimi navodili, ker naj bi se menda “spoznal” na investicije, dokler ga ni “nagnala” kar uradnica ministrstva.

Jasno je, da je s tem, ko je povsem obglavil vodstva javnih zdravstvenih zavodov (in celo prevzel pobudo za zdravstvene reforme), premier Golob osebno prevzel odgovornost tudi za šlamastike, kakršna je ta, ki se je pravkar pripetila v Bolnišnici Celje. Vse, kar se zdaj zgodi napačnega, je odgovornost “njegovega” vodstva, s tem pa tudi del njegove politične odgovornosti. Odstopil seveda ne bo – zato pa mora čim prej poiskati naslednje žrtveno jagnje, potem ko se je znebil Danijela Bešiča Loredana.