-1.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 1 marca, 2021

Notranji ministri EU o prihodnosti migracijske politike, schengenskega območja in Europola

Piše: M.V.G.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs z delegacijo se je danes udeležil virtualnega neformalnega zasedanja sveta ministrov EU za notranje zadeve. Portugalsko predsedstvo je na dnevni red uvrstilo tri teme, in sicer razpravo o prihodnjih korakih pri politiki o migracijah in azilu, trenutnem stanju in prihodnosti schengenskega območja ter prihodnosti agencije Europol.

Predsedstvo nadaljuje z razpravami na osnovi napredka nemškega predsedstva in se osredotoča na tri ključne elemente za oblikovanje skupne migracijske politike EU: zunanjo dimenzijo, postopke na zunanji meji EU ter koncept odgovornosti in solidarnosti.

Slovenija se pri zunanji dimenziji zavzema za skupni pristop EU z vodilno in konkretno vlogo evropske zunanje službe (European External action service). »Pomoč mora biti ciljno usmerjena in prilagojena na posamezno tretjo državo. Zato rabimo uravnotežen nabor spodbud in kazni. Kot orodja lahko uporabimo vizumsko, trgovinsko politiko in ostale oblike pomoči, v zameno za to pa mora ta tretja država sodelovati pri ponovnem sprejemu svojih državljanov,« je poudaril minister. Minister je opozoril tudi na situacijo na Zahodnem Balkanu, na kar se moramo še bolj osredotočiti, saj razmere v tej regiji neposredno vplivajo tudi na situacijo pri nas.

»Pri podpori državam članicam na zunanji meji je treba najprej v celoti izkoristiti orodja, ki jih že imamo,« je povedal Hojs in izpostavil nekaj konkretnih oblik pomoči. Te so na primer zagotoviti dosledno izvajanje nalog agencije Frontex predvsem na najbolj izpostavljeni zunanji meji EU ter sklenitev statusnih sporazumov z državami Zahodnega Balkana. »Čimprej moramo zagotoviti ustrezen mandat Evropskemu azilnemu podpornemu uradu – EASO, da bo ta lahko učinkovitejši pri nudenju operativne pomoči državam članicam. Omogočiti mu moramo kadrovsko neodvisnost, države članice pa bi na agencijo morale prenesti tudi določene svoje pristojnosti pri izvajanju azilnih postopkov.«

Portugalsko predsedstvo je ministre pozvalo, da predstavijo konkreten nabor oblik pomoči v konceptu prožne solidarnosti. Po besedah ministra Hojsa so ustrezni ukrepi prožne solidarnosti v kriznih razmerah na primer zagotavljanje tehnološke in druge opreme, pomoč pri vzpostavitvi ustreznih nastanitvenih kapacitet v EU in tretjih državah, pomoč pri postopkih na zunanji meji EU, pa tudi aktivna podpora tretjim državam z operativnim vključevanjem v aktivnosti vračanja. »Seveda pa moramo vzpostaviti sistem, ki bo enakovredno ovrednotil različne solidarnostne prispevke,« je še povedal Hojs.

Razprava o prihodnosti schengenskega območja je minila predvsem v znamenju zaprtih notranjih meja in pozivov k omejitvi nenujnih potovanj zaradi pandemije covida-19. Nadzor na notranjih mejah je med drugim povzročil težave pri delovanju notranjega trga. »Nujno je zagotavljati prost pretok blaga, kar lahko dosežemo z medsebojnim usklajevanjem in pravočasnim obveščanjem,« je dejal minister in dodal, da so to osnovna načela, ki v vseh razmerah veljajo med partnerji znotraj schengenskega območja. »Zavzemamo se za to, da bi izkušnje iz aktualne situacije s pandemijo lahko koristno uporabili tudi v drugih kriznih situacijah in da bi se zatekali k vzpostavljanju nadzora na notranjih mejah le v skrajni sili,« je dejal Hojs.

Evropska komisija je decembra lani predlagala spremembo mandata agencije Europol, s čimer se portugalsko predsedstvo prednostno ukvarja. Slovenija se strinja s prednostno obravnavo tega dosjeja. Ta namreč predstavlja dobro podlago za okrepitev vloge Europola in njegove podporne vloge državam članicam pri uspešnem preiskovanju različnih oblik organizirane kriminalitete, pri čemer je zagotovljeno tudi ustrezno varovanje osebnih podatkov. »Europol ima pomembno vlogo pri sodelovanju s sosednjimi regijami, zato podpiramo krepitev vseh vzvodov, ki bodo omogočili tesnejše sodelovanje s tretjimi državami, kot so na primer neposredno sodelovanje in izmenjava informacij, pa tudi napotitev Europolovih uradnikov za zvezo v te države,« je dejal minister in dodal, da je to za Slovenijo še zlasti pomembno v odnosu do Zahodnega Balkana. »Zagovarjamo večjo vlogo Europola na področju raziskav in inovacij ter uporabi novih tehnologij, ki jih bo slovenska policija v veliki meri uporabljala. Z dodajanjem vse več nalog in pristojnosti pa moramo agenciji dodeliti tudi dodatna finančna sredstva in osebje, da bo ta lahko še naprej učinkovito podpirala preiskave v državah članicah.

Vir: gov.si

Zadnje novice

Sorodne vsebine