Čeprav težav z migranti po razvpiti ugrabitvi v Beli krajini še zdaleč ni konec – mimogrede, včeraj smo poročali, da so v bližini Ilirske Bistrice vdrli v vikend hišico in jo zažgali (več TUKAJ) –, pa nekatere organizacije vztrajajo pri tem, da so migracije nekaj dobrega. Pa ne samo tradicionalno levičarske nevladne organizacije, pač pa tudi cerkvena Slovenska karitas.
Za kaj gre? Slovenska karitas je včeraj v sporočilu za javnost zapisala, da je izdala publikacijo o povezanosti migracij in razvoja v Sloveniji z naslovom »Naš skupni dom«. Kot so zapisali, omenjena publikacija »predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje glede migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive priseljevanja in odseljevanja, izpostavlja dobre prakse v Sloveniji ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj«. Omenjeno publikacijo je pripravila v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, organizacijo Global Migration Policy Associates (GMPA), Caritas Europa in predstavniki vladnih služb, nevladnih organizacij ter verskih skupnosti v Sloveniji. Publikacija, ki proučuje migracije v luči razvoja, je prva tovrstna v Sloveniji in je namenjena strokovni javnosti in oblikovalcem politik, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Migracije nas »bogatijo«
In kaj so njene ključne ugotovitve? »Priseljevanje, ki v Sloveniji temelji predvsem na dotoku ljudi z Zahodnega Balkana, je ključni dejavnik, ki blaži negativne posledice staranja prebivalstva in upadanja deleža delovno aktivne populacije v Sloveniji, ob upoštevanju nizke stopnje rodnosti. Intenzivno staranje pa je potrebno obravnavati tudi v luči izseljevanja. Vse to ustvarja izrazite pritiske na nacionalni sistem socialne varnosti, kjer se kot posebej občutljiv na demografske spremembe kaže sistem pokojnin, invalidskega zavarovanja in drugih kritij iz naslova socialnega zavarovanja. Priseljevanje je skozi zgodovino pomembno prispevalo k industrijskemu in gospodarskemu razvoju Slovenije, ki k nam privablja predvsem priseljence iz držav Zahodnega Balkana. S svojim delom v Sloveniji pomembno prispevajo tudi v sistem socialne zaščite, obenem pa prispevajo tudi k razvoju držav izvora. Migranti bogatijo našo družbo tudi z vidika kulture, gastronomije, športa in glasbe.«
Katere podatke uporablja Karitas?
No, že v uvodu se pojavi precej bizarna polresnica – namreč, zapisali so, da v Slovenijo pritekajo migranti z Zahodnega Balkana. Kaj natančno je mišljeno s tem, ni znano, toda statistika, ki bo objavljena tudi v jutrišnji tiskani izdaji nove Demokracije, govori o tem, da v naši državi ne beležimo migrantov, ki bi po državljanstvu pripadali državam na jugozahodnem delu Evrope, pač pa gre za ilegalne migrante z Bližnjega vzhoda ter Afrike. Res pa je, da k nam prihajajo s Hrvaške in da so prej verjetno nekaj časa bivali tudi v drugih državah na območju nekdanje Jugoslavije. No, razen, če imajo v mislih predvsem tiste, ki v Slovenijo pridejo po legalni poti, vendar v duhu marakeškega sporazuma očitno ne delajo razločka med legalnimi in ilegalnimi migranti. Nenavadna pa je trditev, da le 0,5 odstotka vseh migrantov, ki prihajajo v Slovenijo, izhaja iz držav izven Zahodnega Balkana. Toda podatki o ilegalnih migracijah praktično ne beležijo množičnega pojava Albancev s Kosova (čeprav jih je tudi nekaj vmes).
A že nadaljevanje besedila ponudi precej »lovskih«, namreč o tem, da migranti bogatijo našo družbo. Če imajo v mislih aktualne migrante, ki jih v Slovenijo dostavljajo tudi lokalni vodniki (po naših podatkih je tudi na območju občin ob meji s Hrvaško kar nekaj Slovencev, ki dobro služijo s pomočjo pri ilegalnih prehodih meje, vendar jih policija lahko aretira šele, ko jih zasači pri samem dejanju), potem se lahko samo primemo za glavo ob takšni zaslepljenosti. Namreč, migranti iz večinsko muslimanskih držav k nam in v Evropo ne prihajajo delat, ampak se gredo socialni turizem. Le redki med njimi se želijo integrirati in poiskati delo.
Politični pozivi pred volitvami v Evropski parlament
Seveda pa to še ni vse. Slovenska karitas v sporočilu za javnost povsem v slogu levičarskih skupin pred volitvami v Evropski parlament poziva »prihodnje institucije EU, da upoštevajo prispevek migrantov k razvoju gostujočih držav in izvedejo potrebne politike, da bi omogočile bolj prijazne družbe, ki zagovarjajo globalno solidarnost, enakomeren razvoj, uresničevanje človekovih pravic in zagotavljanje človekovega dostojanstva«. Kot pojasnjujejo, »s slovensko publikacijo Naš skupni dom, ki je ena v seriji dvanajstih publikacij, ki so jih pripravile organizacije Karitas, vključene v projekt MIND, želimo povečati ozaveščenost o pozitivnih vidikih migracij v Sloveniji in naši regiji ter njeni povezavi s trajnostnim razvojem«. In smo spet pri levičarskem diskurzu.
Na okrogli mizi Karitas tudi sin evroposlanca Vajgla in nekdanja vidna članica Zaresa
Zanimivo je sicer, da je bila ob predstavitvi publikacije organizirana tudi okrogla miza, ki jo je povezoval Alen Salihović, sicer novinar Radia Ognjišče, na njej pa sta sodelovala generalni tajnik Slovenske karitas mag. Cveto Uršič ter mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo. In kdo je Barbara Kobal Tomc? Gre za sedanjo ženo znanega sociologa dr. Gregorja Tomca, pred desetletji tudi člana legendarne punk skupine Pankrti, nekdaj je bila tudi njegova študentka. Zanimivo je, da Kobalova sedaj predava na Fakulteti za uporabne družbene študije, nekdaj pa je bila vidna članica Golobičeve stranke Zares, kjer je bila celo predsednica programskega odbora. Tomc je bil v preteklosti sicer poročen s televizijko Alenko Arko, legendarno urednico oddaje Preverjeno na POP TV, skupaj imata tudi hčerko, vendar naj bi se razšla že pred desetimi leti. Cveto Uršič pa je po naših podatkih član NSi.
Na okrogli mizi je sicer sodelovalo še več gostov, med drugim tudi vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu za zunanje zadeve RS Uroš Vajgl. Gre za sina veliko bolj znanega Iva Vajgla, evropskega poslanca, ki zaključuje svojo kariero v Evropskem parlamentu. Mladega Vajgla je na sedanjo funkcijo tik pred svojim odhodom z MZZ imenoval še prejšnji zunanji minister, sedaj pa minister za obrambo Karl Erjavec. Izjavo Uroša Vajgla, povzeto iz sporočila za javnost, objavljamo v celoti, ker je po svoje zelo sporočilna: »Slovenija migracije naslavlja tudi v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Za uradno razvojno pomoč na letni ravni namenja ca. 70 mio eurov, od tega približno 2/3 sredstev preko EU in mednarodnih organizacij, 1/3 pa preko dvostranske pomoči, ki vključuje tudi projekte ustanov, nevladnih organizacij in štipendije za študente iz tujine. Med drugim podpira tudi projekte, ki kot ciljno skupino vključujejo begunce, in sicer v Jordaniji, Libanonu in Ugandi. Slovenija za razvojno pomoč prispeva 0,16 % svojega bruto nacionalnega dohodka, skladno z mednarodnimi zavezami, pa si mora prizadevati, da se ta delež do leta 2030 dvigne na 0,33 %. Povprečje v članicah EU danes znaša 0,5% bruto nacionalnega dohodka. Cilj te pomoči je globalna odprava revščine, neenakosti in trajnostni razvoj. Pri tem ni dovolj samo ekonomski vidik ampak tudi okoljski in socialni. Z razvojno pomočjo se blažijo vzroki za prisilne migracije. Vendar je v prihodnosti pričakovati še večje izzive, predvsem zaradi podnebnih sprememb.« Komentar najbrž ni potreben – ali pač?
Je v ozadju Sorosova mreža?
Če bi šlo pri tem projektu le za idealistično predstavo o migracijah (realnost v praksi je žal pogosto drugačna, saj se preko ilegalnih migracij izvaja tudi prevoz prepovedanih drog, migranti pa s seboj prinašajo tudi nevarne bolezni), bi še nekako razumeli – tako pa glede na sodelujoče organizacije (Inštitut RS za socialno varstvo, organizacija Global Migration Policy Associates (GMPA), Caritas Europa in predstavniki vladnih služb, nevladnih organizacij ter verskih skupnosti v Sloveniji) ter posameznike lahko sklepamo tudi na politična ozadja ter vpliv Sorosove mreže. Skratka, Slovenska karitas si je s takšnim pristopom naredila medvedjo uslugo, saj bo zaradi razkoraka med ideali in realnostjo zaupanja vanjo precej manj kot prej. Navsezadnje gre za ustanovo, ki je nastala v okviru katoliške Cerkve, kjer je, vsaj kar se slovenske Cerkve tiče, očitno le murskosoboški škof dr. Peter Štumpf dovolj pogumen, da si upa komentirati tudi realne razmere na področju migracij (TUKAJ).
Pa še to: včeraj zvečer nas je vir obvestil o tem, da Šarčeva vlada v zadnjem času skuša pridobiti čim več stanovanj v blokih za potrebe nastanitve migrantov, za ta projekt pa naj bi skrbel prejšnji državni sekretar na ministrstvo za notranje zadeve, sedaj pa vodja delovne skupine na ministrstvu za obrambo Boštjan Šefic. Informacijo še preverjamo.
