Piše: Vida Kocjan
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi moral biti že v polnem izvajanju, se izvaja postopno. Kot prva je bila na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana. Vendar pa ima to pravico v skladu z novo ureditvijo šele tisoč oseb, v storitev pomoči na domu so ta čas vključene 9004 osebe.
Po oceni Skupnosti socialnih zavodov Slovenije bo ob izvajanju dosedanjih storitev treba zaposliti približno 300 dodatnih delavcev, da bi lahko nov sistem zaživel v praksi. Ljudi pa ni.
Hkrati je v domovih starejših občanov (DSO) v Sloveniji zaradi pomanjkanja kadra prostih več kot 600 postelj, kar pomeni, da so te postelje na voljo, vendar jih zaradi nezadostnega števila zaposlenih ne morejo zasesti. Hkrati na prosto mesto ta čas čaka več kot 19 tisoč oseb. Podobna kriza z zaposlenimi je tudi v zdravstvu.
Pomembno zaposlovanje levičarjev
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je pristojno za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, vodi pa ga ustanovitelj Inštituta 8. marec in ultralevičar Simon Maljevac, je doslej na tem področju naredilo bore malo. Bolj kot področje, starejši in socialno šibki, invalidi ga zanimajo lastni interesi. Na ministrstvu se je zaposlilo že okoli sto ljudi, večinoma članov ali simpatizerjev Levice. Izplačujejo si visoke dodatke k plačam, za starejše in bolne pa ni denarja. No, morda bi se ta še našel, vendar ni interesa ali znanja in volje za ureditev tega področja.
S 1. julijem 2025 bomo vsi začeli plačevati poseben davek. Upokojenci odstotek od neto pokojnine mesečno, zaposleni prav tako odstotek od bruto plače, delodajalci še dodaten odstotek, prav tako od bruto plače posameznika. Samostojni podjetniki pa bodo primoran plačevati kar 2-odstotni davek. To pa je tudi edino, kar je zagotovo, da se bo uveljavilo z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi. Po zadnjih podatkih bi ta prispevek lahko postopoma narasel celo do 10 odstotkov.
S 1. decembrom bi se k obstoječim morale pridružiti še pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.
Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu naj bi bila po pojasnilu ministrstva nadgradnja pomoči na domu. Storitev, ki jo oseba lahko zdaj dobi samo v domu za starejše, pa naj bi jo v skladu z zakonom lahko dobila tudi doma. Gre denimo za ure fizioterapije in delovne terapije.
Pri celodnevni dolgotrajni oskrbi v instituciji, ki jo uporabniki zdaj plačujejo iz žepa, pa bi po zakonu bilo treba plačati samo t. i. hotelski del. »To pomeni, da bodo uporabniki za oskrbo v domu plačali manj, kot znaša zajamčena pokojnina za polno delovno dobo,« navajajo na ministrstvu.
Eno so besede, drugo realnost
Takšni so načrti glede na zakon. Dejstvo pa je, zakaj stvari stojijo, da minister Maljevac z ekipo ne obvladuje področja. Na to je 10. marca na 5. socialnem klubu z naslovom Dolgotrajna oskrba – med zakonodajo in potrebami terena opozoril Iztok Mrak, predsednik Socialne zbornice Slovenije.
Mrak je opozoril, da je med besedami na papirju in realnostjo v praksi precejšen razkorak. Žgočih vprašanj je veliko. Med njimi je naštel pomanjkanje kadrov, financiranje, komunikacijo med različnimi deležniki in informiranje izvajalcev o izvajanju naslednjih faz zakona.
Maljevac je na okrogli mizi, na kateri je bilo kar 140 udeležencev, priznal, da je pri izvajanju zakona veliko ovir. Vendar pa se je izgovarjal, da to po njegovem mnenju ne preseneča, saj je dolgotrajna oskrba zelo kompleksen sistem. Glede vprašanja kadrov, ki jih kronično primanjkuje, zaradi česar so postelje v domovih za starejše nezasedene, je pleteničil, da gre za velik izziv, ki bo oteževal izvajanje dolgotrajne oskrbe. Vendar se ga ne smemo ustrašiti, je dejal, nato pa pobegnil iz prostora v Kristalni palači v Ljubljani. Maljevac se je namreč ustrašil vprašanj sodelujočih.
Maljevac se je ustrašil vprašanj in ušel
Na to, da so za Maljevca vprašanja, povezana z izvajanjem dolgotrajne oskrbe, strašljiva, je na družbenem omrežju Facebook razkrila ena od udeleženk tega srečanja. Zapisala je: »V ponedeljek, 10. 3. 2025, sem bila udeleženka na klubu socialne zbornice o dolgotrajni oskrbi. Gospod Maljevac me res nikoli ne preseneti in zato me niti več ne razočara … Ko je povedal svoje in ko je ugotovil, da bo moral odgovarjati na vprašanja, na katera ne ve odgovora, ker je smotan kot noč, je ušel.« Ministra je označila za »navadno revo«.
V nadaljevanju zapisa je izpostavila, da v navezavi z dolgotrajno oskrbo ni znano še nobeno dejstvo. »Nič. Deležniki, ki postavljajo vprašanja, odgovorov ne dobijo. Ve se samo, da se bo s 1. 7. plačeval enoodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar se bo sčasoma gotovo dvignilo do 10 odstotkov. Maljevac ni dorasel ničemur, mogoče kakšni slikanici o kazanju lulčkov za otroke v vrtcih. To je pa to. Tole s stanovanji … Aja, tudi Rim se ni zgradil v enem dnevu, ne pričakovati nekaj takega, je preveč,« je zapisala v znak kritike in pri tem povzela ministrove besede glede graditve obljubljenih stanovanj. Ob tem je dodala, da je minister na srečanju povedal le to, da je ministrstvo, pristojno za solidarno prihodnost, najelo piarovsko službo, in sicer z namenom komuniciranja o informacijah.
Odprto rekel, da bodo nalagali narod
Avtorica je še prepričana, da bo Maljevac »diplomatsko nalagal glup folk«. »In to je rekel čisto odprto, ker si bodo izmišljevali, in pri tem je prosil za pomoč in razumevanje, zakaj se dolgotrajna oskrba 1. julija ne bo začela izvajati, kot bi se morala glede na načrt … Aja, verjetno je kriv Janša,« je končala svoje razmišljanje.
Dajejo se obljube, ki ne bodo izpolnjene
Socialna zbornica pa je zapisala, da medtem ko je bil minister v svojem pogledu na izvajanje zakona optimističen, so imeli sodelujoči na okrogli mizi veliko vprašanj. Tveganja pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe so lahko resna grožnja, da se sistem letos ne bo v celoti vzpostavil, so poudarili v sklepih ob koncu okrogle mize. Hkrati so opozorili, da je nujna vzpostavitev informacijskega sistema tako na centrih za socialno delo kot pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu.
Po prepričanju sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjane Milavec je treba javnost tudi obvestiti, kaj natančno lahko pričakuje s 1. julijem. Boji se namreč, da bo v nasprotnem primeru veliko slabe volje.
Podobno je tudi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik menil, da javnosti ne bi smeli dajati obljub, ki jih ne bo mogoče izpolniti. »Ministrstvo naj javnosti sporoči, kaj so realne zmožnosti,« je predlagal.
Predsednica sekcije za socialno in dolgotrajno oskrbo na domu pri zbornici Carmen Rajer, ki se je v svojem prispevku osredotočila na pomoč na domu, pa je menila, da bo treba nujno preseči prepad med zdravstvenim in socialnim delom. Vse službe bi morale biti po njenem mnenju osredotočene na uporabnika in sodelovati med seboj. Generalni sekretar združenja Miro Smrekar pa je opozoril: »Že takoj julija bo ljudi zanimalo, kaj bodo dobili za plačani prispevek. Državljani si zaslužimo odgovor.«
