Piše: Janja Strah
Predsednik slovenske vlade in stranke SDS Janez Janša je po državnozborskih volitvah podal koncizno analizo, v kateri je izpostavil nepravilnosti, ki so se dogajale, pa tudi razloge za nenavaden izid volitev. Zanimivo vlogo pa je odigrala tudi visoka volilna udeležba.
Aktualni premier se je najprej dotaknil sestave volilnih odborov. Kot je zapisal na Twitterju, je Državna volilna komisija (DVK), ki jo vodi direktor Dušan Vučko (nekdanji poslanec stranke LDS), za letošnje državnozborske volitve s preglasovanjem odločila, da pri sestavi volilnih odborov ne upoštevajo dosedanjega tolmačenja zakona, po katerem je možnost predlaganja članov proporcionalna glede na zastopanost strank v Državnem zboru RS. SDS je tako namesto dveh lahko predlagala le enega člana.
»Kljub temu smo uspeli spremljati, primerjati in preveriti rezultate, vnesene v sistem DVK, na 84 odstotkih volišč. Odkrite so bile manjše nepravilnosti, ki pa na teh voliščih ne vplivajo bistveno na rezultat,« pravi Janša. Ob tem pa opozarja na izvedbo oziroma nadzor predčasnih volitev: »Skrb gre predčasnim volitvam, hranjenju volilnih skrinjic in imenikov preko noči in v času od četrtka do štetja v nedeljo, neoštevilčenim glasovnicam (na vsaki glasovnici bi morala biti številka, vidna le s tehničnim pripomočkom) in mogočim manipulacijam pri glasovanju na daljavo.« Stranka SDS je doslej po njegovih besedah predlagala že vrsto dopolnitev pravil, ki bi povečale nadzor, vendar je bila večina zavrnjena. »V DVK, ki jo imenuje državni zbor, je sicer levica v še večji premoči kot na ustavnem sodišču,« je pripomnil.
Razlogi za nenavaden izid volitev
Janša poudarja, da »kljub vsemu naštetemu pa za mnoge nenavaden izid volitev ni posledica kake zarote DVK«. Kot je znano, se je v parlament uvrstilo le pet strank, pri čemer je zmagala levosredinska opcija. Razlogi za to, da ni zmagala desnosredinska opcija, ki se v zadnjih dveh letih lahko pohvali s številnimi uspehi (tudi mednarodnimi), so po Janševi oceni predvsem trije.
Prvič, pravi, je rezultat »posledica dveletnega radikalnega zmerjanja Vlade RS, strank SDS, NSi in Konkretno na POP TV, RTV Slovenija in v Odlazkovkih medijih, kjer niti enega zgodovinskega uspeha vlade niso prikazali objektivno, večino pa so sploh zamolčali ali izničili s komentarji ‘stroke’«.
Molk ustrahovane sredine
»Drugič,« nadaljuje Janša, je rezultat volitev »posledica molka ustrahovane tako imenovane intelektualne sredine«. Ta je po njegovih besedah ob načrtnem razčlovečenju, ob javnih, množičnih grožnjah s smrtjo predsedniku vlade, volivcem SDS, peščici »ne naših« novinarjev itd. zmogla le medlo artikulacijo izgovora, da »sta za prepir potrebna dva«.
In tretjič, izid volitev je tudi posledica napak pomladnega tabora, ugotavlja Janša. Pa seveda, še našteje, je vse skupaj posledica »polne politizacije sindikatov, tožilstva, sodstva, nevladnikov, računskega sodišča, ustavnega sodišča, KPK, različnih pooblaščenk, varuhov, korifej EU ipd. proti vladi«.
Kljub vsemu pa sta stranki SDS in NSi povečali število mandatov; SDS s 26 na 27 in NSi s sedem na osem. »In vse bo v redu, le vsak naj sam sebe iskreno vpraša, ali je res naredil vse, kar zmore. Oglaša se veliko takih, ki so se vedno pripravljeni boriti do zadnje kaplje krvi. Naše, ne svoje. In predvsem zase. Stranka SDS pa se je vedno borila ZA Slovenijo, zato sprejema vsak rezultat in GRE NAPREJ,« sklene Janša.
Zanimivost glede volilne udeležbe
Volilna udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah je bila (po za zdaj še neuradnih podatkih DVK na dan 29. april) 70,33-odstotna in tako najvišja po letu 2000. Leta 1992 je svoj glas oddalo 86,5 odstotka volilnih upravičencev, leta 1996 – 73,7, leta 2000 – 70,1, leta 2004 – 60,4, leta 2008 – 63,1, leta 2011 – 65,6, leta 2014 – 51,7 in leta 2018 – 52,6 odstotka.
Janez Janša je v svojem prvem odzivu po zaprtju volišč čestital relativnemu zmagovalcu volitev Gibanju Svoboda in poudaril, da je stranka SDS na tokratnih volitvah bistveno povečala število glasov. Hkrati je zmagala v številnih volilnih okrajih, tudi tistih, v katerih ni še nikoli. Pozdravil pa je tudi to, da je bila volilna udeležba visoka: »Želeli bi si, da bi bila tako visoka volilna udeležba na vseh volitvah.« Volitve so sicer po njegovi oceni pokazale naveličanost državljanov z opozicijo, »saj so jo praktično pometli iz parlamenta«.
Glede volilne udeležbe je zanimivo naslednje: če bi bila nižja, bi zmagala desnosredinska stran, kar bi se tudi zgodilo, če bi bila volilna udeležba višja v robnih predelih Slovenije (glej zemljevid).
Zelo spremenjen državni zbor
Državni zbor RS bo v novem sklicu precej drugačen, saj bo med 88 novoizvoljenimi poslanci le 28 poslancev aktualne sestave (po neuradnih podatkih), od tega večina iz stranke SDS: Branko Grims, Danijel Krivec, Eva Irgl, Alenka Jeraj, Jože Tanko, Anja Bah Žibert, Franc Rosec, Franci Kepa, Tomaž Lisec, Karmen Furman, Bojan Podkrajšek, Franc Breznik, Jožef Lenart in Suzana Lep Šimenko. Sledijo »stari« poslanci iz SD (Predrag Baković, Jani Prednik, Matjaž Han, Bojana Muršič in Meira Hot), Levice (Luka Mesec, Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec in Nataša Sukič), NSi (Iva Dimic, Aleksander Reberšek in Jožef Horvat) in iz nove stranke Gibanje Svoboda (Janja Sluga in poslanec Jurij Lep, ki sta v zdajšnji sestavi nepovezana poslanca). Poleg tega bosta iz aktualne sestave v novem sklicu tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath.
Kar dve tretjini novega državnega zbora bodo torej predstavljali novi obrazi! Poleg tega bo v njem 36 žensk (oziroma 40 odstotkov) – toliko jih v zgodovini samostojne države ni bilo še nikoli. Največ poslank ima v svojih vrstah Gibanje Svoboda: na njihovi listi je bilo izvoljenih 22 žensk, kar je 53,7 odstotka poslancev te stranke.
Seveda je treba poudariti, da se bodo te številke in razmerja še nekoliko spremenili, saj bo nekaj izvoljenih poslancev prevzelo druge funkcije in jih bodo v državnem zboru nadomestili drugi poslanci oziroma poslanke.
