Piše: Luka Perš
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec ne vidi tehtnega razloga, da se je vložila ustavna obtožba proti predsedniku vlade Janezu Janši. “Ob hitrem branju dobiš vtis, da gre za globoko averzijo do obtoženih. Eno globoko nestrinjanje z vsem, kar naredijo,” opozarja strokovnjak za ustavno pravo. Instrument ustavne obtožbe se je do sedaj uporabil šestkrat, a vedno neuspešno, vsakič doslej ga je sicer vložila SDS.
Trenutna opozicija se je po neuspešnih vloženih interpelacijah proti trem ministrom aktualne vlade in vloženi konstruktivni nezaupnici odločila, da poskuša menjavo oblasti doseči z ustavno obtožbo.
V oddaji Tema dneva z voditeljem Luko Svetino je predlog ustavne obtožbe komentiral nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. V dosedanji tridesetletni parlamentarni demokraciji se še ni zgodilo, da bi se moral predsednik vlade zagovarjati pred Ustavnim sodiščem. To se je v preteklosti večkrat poizkušalo, a so se vsi poskusi končali z neuspelim glasovanjem v Državnem zboru. “Težko špekuliram, kakšno bo glasovanje. Intimno prepričanje je, da s to ustavno obsodbo ne bo nič in zadeva ne bo prišla pred Ustavno sodišče,” pove Zobec.
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec ne vidi tehtnih razlogov za vloženo ustavno obtožbo
V demokratičnih procesih večina v parlamentu izvoli vlado. Proti njej nastopa več ali manj manjšinska opozicija. Eno od parlamentarnih orodij predstavlja instrument ustavne obtožbe proti najvišjim predstavnikom v državi. Enako kot v preteklosti tudi ustavni sodnik Jan Zobec ne vidi, da bi se sama možnost ustavne obtožbe zlorabila za politične namene. Za zlorabo bi jo lahko tolmačili, če bi dejansko državni zbor izglasoval in “bi ustavno sodišče presodilo, da gre za zlorabo.”
Dolgoletni strokovnjak na področju slovenske ustave ne vidi tehtnih razlogov za uspešno izvedbo ustavne obtožbe. “Ob hitrem branju, dobiš vtis, da gre za globoko averzijo do obtoženih. Eno globoko nestrinjanje z vsem, kar naredijo.” To predstavi z zadnjim primerom, ko del parlamentarne opozicije očita predsedniku vlade Janezu Janši, da ni naročil zadosti količine cepiv.
Zobec ne pozabi dodati, da so bile v preteklosti vložene zelo resne ustavne obtožbe, kjer vladajoča oblast ni spoštovala odločb Ustavnega sodišča. Ena izmed teh se je zgodila v času prejšnje vlade, ko se je nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec moral zagovarjati zaradi neimplementacije odločb US o financiranju zasebnih šolskih zavodov. Prav neizvrševanje odločb Ustavnega sodišča pomeni, da gre za hudo kršitev Ustave RS.
Gre za še en obupni legitimni poizkus leve opozicije
V primeru ustavne obtožbe bi moralo iz njene vsebine izhajati, da je aktualna vlada naredila grobo, naklepno kršitev Ustave, “a jaz tega v teh primerih ne vidim. Gre za zasledovanje političnih ciljev, agend.” Voditelj Luka Svetina je sicer opozoril, da so sedaj sile v državnem zboru veliko bolj izenačene.
V primeru, da bi dejansko državni zbor izglasoval ustavno obtožbo proti predsedniku vlade Janezu Janši, bi sledil javni proces pred Ustavnim sodiščem. Razprava poteka po pravilih kazenskega postopka. “Obtoženi bi imel status obdolženca,” pove Zobec. Le-ta bi imel pravico do zagovora. Ustavna odločba bi bila uspešno izglasovana, če bi se z njo strinjalo šest od devetih ustavnih sodnikov.
Vendar je to zelo težko, da bi do tega prišlo. Del slovenske opozicije bo uporabil le še eno legitimno možnost, da zamenjajo sedanjo vlado. Zadnja glasovanja ob treh vloženih interpelacijah in konstruktivni nezaupnici so lep pokazatelj, da se bo tudi zadnjih poskus z instrumentom ustavne obtožbe klavrno končal za del leve opozicije.
