Piše: Vida Kocjan
Skrajni levičarji želijo s pomočjo sindikata pod vodstvom Branimirja Štruklja udejanjiti svojo agendo in zmanjšati normative v vrtcih. Cilj tega je ohranitev vrtčevskih delovnih mest v velikih mestih, za podeželje pa to postaja velik problem.
Bilo bi bistveno bolje, če bi vlada stremela k izboljšanju demografske slike, večji rodnosti, za več otrok, pa težav ne bi bilo.
Štrukelj spet v akciji
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki ga vodi 68-letni Branimir Štrukelj, je začel akcijo zbiranja podpisov podpore zaposlenih v predšolski vzgoji in staršev vrtčevskih otrok. Prizadevajo si za ukinitev možnosti občin, da v oddelkih vrtcev povečujejo število otrok v skupinah za dva otroka. V občinah si s tem pomagajo v primerih večjega števila letnih vpisov na območjih, kjer so vrtčevske zmogljivosti omejene. Denarja za graditev novih vrtcev namreč ni na pretek. Zadnji večji razpis za sofinanciranje graditve vrtcev je bil v času Janševe vlade, po več kot desetletju od prejšnjega.
Pobudi sindikalistov o prepovedi odločanja občin za povečano število otrok v vrtčevskem varstvu (za enega do dva glede na določen normativ) odločno nasprotujejo tudi v Skupnosti občin Slovenije. Navajajo, da ukrep predstavlja neposreden poseg v avtonomijo občin kot ustanoviteljic javnih vrtcev in bi imel resne posledice za dostopnost storitve in finančno vzdržnost predšolske vzgoje v številnih okoljih.
Kakšna je zdajšnja ureditev?
Zakon o vrtcih kot normativ zdaj določa, da število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati 12 otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa 22 otrok. Uveljavljena je tudi možnost, da občina kot ustanoviteljica vrtca glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti določi, da število otrok v oddelku glede na normativ presega določeno število za največ dva otroka v oddelku. Vendar pa so to zdaj že začeli spreminjati. Na slabše.
Kaj bi prinesle spremembe?
Občutno bi se povečali stroški delovanja vrtcev, v nekaterih skupinah tudi do 20 odstotkov. Večji bi bili investicijski pritiski na občinske proračune, zmanjšala bi se razpoložljiva mesta v vrtcih, kar bi neposredno ogrozilo pravico otrok in staršev do vključitve v predšolsko vzgojo. Dostopnost storitve in finančna vzdržnost predšolske vzgoje bi bila v številnih okoljih nižja. Ukrep, kot ga predlagajo v sindikatu, mnogokrat kot podaljšana roka vladajoče levičarske struje, pa bi pomenil neposreden in neupravičen poseg v avtonomijo občin kot ustanoviteljic javnih vrtcev.
V Skupnosti občin Slovenije navajajo, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Vinko Logaj, razumejo fleksibilni (prilagodljivi) normativ. Ta življenjsko prilagodljiva rešitev pa se uporablja le, kadar je to potrebno.
Kaj zatrjujejo v Svizu?
Predsednica Sviza Marjana Kolar je prejšnji teden na novinarski konferenci dejala, da je fleksibilni (prilagodljivi) normativ začel veljati, ker je bil vpis v vrtce večji od števila prostih mest. O prostorskih stiskah ni govorila, prav tako vlade v imenu Sviza ni pozvala, naj poskrbi za ustrezne vrtčevske zmogljivosti v posameznih občinah. Na stroške pa je kot predsednica Sviza očitno pozabila, tako na tiste, ki bremenijo starše, kot tiste, ki bremenijo občine.
Dodajmo, da predlog novele zakona o vrtcih, ki je bil v javni razpravi do konca marca, možnosti povečanja števila otrok ne ukinja. V Svizu so se zato odločili za akcijo zbiranja podpisov za manj otrok v skupini, kar podpira tudi Branimir Štrukelj, večkratni (propadli) kandidat Levice na različnih volitvah.
Primer Šmarješke Toplice
V občini Šmarješke Toplice se je aprila izkazalo, da bi v vrtcu Sonček po spomladanskem vpisu brez varstva ostalo 13 otrok. Na razpis za vpis so prejeli 48 vlog, sprejeli so jih lahko le 35. Občinski svetniki so nato na seji občinskega sveta odločili drugače. Niso glasovali za predlog, po katerem bi bil v oddelku lahko le en otrok več, izglasovali so normativ plus dva otroka. S tem so pridobili enajst mest več, imajo namreč enajst oddelkov. Brez varstva bosta tako ostala le dva otroka, ki pa nista občana šmarješke občine, je po seji sveta za medije dejala ravnateljica Tadeja Molan Žitko.
Pojasnila je, naj bi z letom 2028 začel veljati nov pravilnik, ki naj bi omejil kvadraturo za otroka. Za enega naj bi bili minimalno predvideni trije kvadratni metri. V Šmarjeti pa v nekaterih igralnicah tem pogojem ne bodo mogli zadostiti, zato naj bi se na to začeli pripravljati z novim normativom, se pravi manj otrok v oddelku. Očitno je tudi, da so imeli takšna navodila »z vrha«, verjetno ne edini.
Župan: Ni razlogov za zniževanje normativov
Na to se je odzval župan Marjan Hribar, ki je do tega kritičen. Prepričan je, da ni razlogov za zniževanje normativov. Pojasnil je, da v Šmarjeških Toplicah samo ohranjajo številčnost v posameznih skupinah, kot je bila v zadnjih letih. Starši so zadovoljni z varstvom v njihovem vrtcu, župan pa je prepričan, da se z otrokom več v skupini razmere v varstvu ne slabšajo.
Pojasnil je še, da občina novih prostorov za vrtec v kratkem času ne more zagotoviti. Kot je razbrati iz razprav, pa je cilj načrtovanih sprememb samo v ohranjanju mest vzgojiteljev v večjih mestih, kjer je rodnost nizka.
Hribar je že pred časom dejal, da bo z novimi normativi prišlo do velikega pritiska za zmanjševanje števila otrok v vrtcih in šolah. Zanj kot župana pa ni dopustno, da bi na podeželju morali graditi nove oddelke, ker je npr. v Ljubljani pol manj otrok kot včasih. Opozoril je, da bi se morali kot družba zamisliti nad nizko nataliteto in kako ustvarjati razmere, da bi si mladi želeli ustvarjati družine in da bi za to imeli možnosti. Poudaril je, da se bodo župani manjših občin proti tem novostim odločno uprli. No, Skupnost občin Slovenije se je že odzvala.
