-1.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 29 novembra, 2021

NE ZAMUDITE, danes ob 9.00: Pričevanje o najhujšem zločinu v zgodovini: Partizan, ki je na morišče vozil nedolžne ujetnike

Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)

V oddaji Pričevalci avtorja Jožeta Možine je tokrat spregovoril skoraj stoletni Anton Cizel, partizan, ki je nekaj časa celo predsedoval lokalni Zvezi borcev. V mnogočem je najpomembnejši pričevalec v zadnjem obdobju. Tisto, kar daje njegovemu pričevanju nesporen zgodovinski pomen pa je obuditev spomina na pobijanje ujetnikov iz Teharij poleti 1945, čemur je bil kot partizan priča. Jok in kriki nedolžnih žrtev so ga zaznamovali in ga spremljajo vse življenje. “Strašno breme je to”, je dejal. Gre za izredno resnicoljubno pričevanje stoletnega partizana, ki odstira skrivnosti največjih zločinov – povojnih pomorov civilnih oseb in ujetnikov, ki jih je izvajala komunistična oblast v času, ko so režim v Sloveniji diktirali Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Ivan Maček, Mitja Ribičič in drugi.

Takšnega pričevanja še ni bilo, pri skoraj 100 letih je odložil breme vesti partizan Anton Cizel, ki pove, kako je kot partizanski straža moral voziti ujetnike na morišča v Mostec in Hudo jamo. “Vse so vodili komunisti… Na vsaki strani kolone so bili jarki, tam so jih ustrelili. Ženske so jokale, mlade so bile, otroke so imele… KardeljKidričMilka Planinc, lumpi, vsi lumpi”. 

Pričevalec Cizel je večkrat skoraj zajokal. V njem vsakdo začuti obžalovanje in strašansko breme, ki ga nosi celo življenje. V začetku je dejal, da za vstop v partizane niti nista imela z bratom možnosti izbire. “Prvi večer ko so prišli partizani po naju, nisva imela izbire. Nič kaj dobro se nisem počutil tam, spali smo po gozdovih”. Med seboj so se s partizani dobro razumeli, pravi. Eden izmed njegovih poveljnikov je bil tudi Šepetavec Andi. Dejal je, da so po trgovinah tudi kradli. “Lačen sem bil večkrat kot sit.”

Cizel je dejal, da so jih, kot partizane poučevali tudi o marksizmu, Stalinu, Leninu. “Hvalili so jih samo, resnice ni nihče povedal. Tudi za Tita so enako povedali”. Spominja se tudi spopadov z Nemci, kako je videl mrtve soborce, ranjene pa so kar na ramenih nosili v bolnišnico.

Vozil je nedolžne ljudi na morišče: “Še zdaj slišim jok
Z grozo izpove, kako je ujetnike, ki so bili nedolžni, vozil na morišče. Skozi Brežice na Mostecu pri Dobovi so arheologi namreč našli ostanke mnogih pobitih po drugi svetovni vojni. Vsaj 139 oseb, gre pa za ločene skupine, so dejali arhitekti. “To ostane” je dejal Cizel in potrdil, da se s spomini pogosto vrača na poboje. “Boleči spomini, strašno breme. Še zdaj slišim jokJaz sem slišal le streljanje. Vpitja je bilo čedalje manj.” 

Foto: posnetek zaslona

Ujetniki izvedeli, da bodo pomorjeni, šele ko so videli strelski jarek
Ko so ujetnike naložili v avto, v Teharjih ni nihče vedel, da gre v grob. “Šele ko smo prišli tja in so videli ljudi z lopatami, pa so vedli. In takrat je bil jok. Pod njivo je bil strelski jarek, naprej pa Sava. Tam so jih pomorili. Med vožnjo sem se pogovarjal z njimi, sem vprašal žensko, zakaj so tebe zaprli, pa ni vedela. Bila je kelnarca, delala v trgovini. Spomnim se tudi starejšega možakarja, ki je bil čevljar, pa sem mu dal cigaret, to je bila takrat vrednost. Ali pa sem kakšni ženski dal skorjo kruha” se spominja in pripomni, da je velikokrat naredil kar ne sme, da je pomagal ujetnikom.

Ljudi, ki jih je Cizel peljal na morišče ni nihče zasliševal. “Nihče jih nič vprašal, samo pobili, šus. In to je strašno boleče.” Pri tem je bila glavna partija. “Glavna je bila partija. Bila je bog i batina, kar so rekli, tako je moralo biti.”

Tisti, ki so morili, so bili v večini v partiji
Spomni se še, ko je bil v komisiji pri Zvezi borcev. “Eden je tam pretepal župnika, ga je vlekel po stopnicah in kasneje se je videlo, kako ga peče vest, samo gledal je prazno predse”. A v Zvezi borcev se nikoli niso potrudili, da bi iz svojih vrst izločili tiste, ki so morili. “Ti, ki so morili, so bili v večini v partiji, in so se med seboj ščitili”, je dejal.

Povojni zločini – ženskam rezali prsa
“Kmetom so vzeli zemljo, trgovcem trgovine. Ženskam, ki so bile noseče ali imele otroke so prsa rezali, potem pa s šnopcem polivali”, se z grozo in z solzami v očeh spominja Cizel. “To se ne izgubi iz glave, nikdar ne. Vse pride pred mene.” Pravi, da ga spomini preganjajo, in da so nekateri vojaki zaradi tega po vojni storili tudi samomore. Pravi, da je še kar nedolžen preizkusil vojno. Oktobra 1945 se je otresel vojaškega bremena, leta 1950 pa se je poročil in se priženil na kmetijo.

Jože Možina, voditelj oddaje Pričevalci, je pričevanje komentiral z besedami: “Kdor ob vsem, kar tu pove bivši partizan/predsednik lokalne ZB ni sposoben obsoditi vseh treh totalitarizmov nima osnovne morale, ni demokrat, ampak prej grožnja slovenski družbi.” Ali so se ponosni nasledniki komunizma sposobni soočiti s tem, na kaj so v resnici ponosni?

Tanja Fajon se klanja komunističnemu klavcu. Fotografije so avtentične, a slovenski mediji niso moralizirali.

Intervju, ki je res vreden ogleda, si lahko v celoti ogledate TUKAJ

Zadnje novice

Sorodne vsebine