Piše: mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
Nikar ne volite komunističnih strank, torej strank, ki izhajajo iz nekdanjega komunizma. Če volite te stranke, je to vsestransko škodljivo za vas, za slovenski narod in za slovensko državo z ekonomskega, političnega, civilizacijskega in celo duševnega vidika. V prispevku pojasnjujemo, zakaj.
V tem prispevku rečemo bobu bob, zato govorimo o sodobnih slovenskih »komunističnih« strankah, čeprav nobena od sedanjih strank formalno nima komunističnega programa. Ne gre za program. Ne gre za naklonjenost demokratičnemu parlamentarnemu sistemu ali revoluciji. Gre za to, od kod stranka izvira oz. od kod so ljudje, ki so te stranke zasnovali oz. ustanovili, črpali ideje, program, mišljenje, kakšen naj bi bil idealen svet, itd. Treba je poudariti, da po odpravi socializma leta 1991 pri nas ni bilo lustracije, kar pomeni, da so (skoraj) vsi ljudje, ki so imeli v sistemu državnega socializma položaje oz. družbenopolitične funkcije, kot se je temu tedaj reklo, ohranili položaje, vpliv in moč. Nekatere stranke so danes v Sloveniji neposredne naslednice avtoritarnih ustanov iz časa državnega socializma. Te je neprimerno voliti. Nekatere stranke so bile ustanovljene s strani slovenskega političnega ozadja, ki izvira iz časov totalitarne diktature v Sloveniji in ima od takrat moč in vpliv. Tudi te stranke je neprimerno voliti. Najnevarnejše pa so v resnici stranke, ki svoje ideologijo, sicer prikrojeno za moderni demokratični čas, črpajo iz časov totalitarnega sistema v letih 1945–1990. Za razliko od prvih dveh skupin strank, v katerih gre za politične pragmatike oz. »kruhoborce«, pa je ta skupina strank ustanovljena s strani idealistov, ljudi in/ali njihovih potomcev, ki so bili v času državnega socializma indoktrinirani, kar po domače pomeni, da so jim tedanje diktatorske strukture trajno oprale možgane. Seveda je tudi te stranke neprimerno voliti. Če volite komunistične stranke, povzročate vsestransko škodo, ki jo razčlenjujemo v nadaljevanju.
Ekonomska oziroma gospodarska škoda
S tem podnaslovom nikakor ne trdimo, da je vsaka levičarska oblast škodljiva. Socialni demokrati so na Zahodu v času hladne vojne med svobodnim svetom in državnim socializmom relativno uspešno vodili vlade. Res je sicer, da jim je šlo relativno dobro v času blagostanja, bolj slabo pa v času kriz, toda njihove politike so bile vzdržne in konstruktivne. Vzdržne in konstruktivne pa vladne politike levičarjev v samostojni Sloveniji niso nikoli bile in najbrž še dolgo ne bodo. Razlog za to je v tem, da so slovenski levičarji absolutno preveč obremenjeni s časom državnega socializma, na katerega se ideološko še danes naslanjajo. Zato njihove ekonomske politike nihajo od slabih prek zelo slabih do katastrofalnih. Enostavno povedano: ekonomsko gledano ne znajo dobro voditi države. Kdor koli jih torej voli, z ekonomskega vidika pljuva samemu sebi in vsem sodržavljanom v (vse bolj prazno) skledo. Tako preprosto je to. Mogoče bodo nekoč v prihodnosti slovenski levičarji zmožni ekonomsko solidno voditi državo, a zdaj mora biti čas za vlade, ki so prozahodno usmerjene, kar pomeni, da so se od Zahoda tudi pripravljene učiti in za seboj pustiti morečo ekonomsko dediščino državnega socializma. Če se to ne bo zgodilo, bo slovensko gospodarstvo obsojeno na počasnejše ali hitrejše hiranje, slovenski državljani pa najprej na vse slabši življenjski standard in kasneje celo na pomanjkanje oz. revščino.
Politična škoda
Marsikdo bo ob tem podnaslovu zamahnil z roko, češ politična škoda pa ni pomembna. A to je tako zgolj zaradi nenormalno slabega odnosa Slovencev do politike, ki izvira iz tega, da je naša demokracija mlada, da je bila politika v času komunistične diktature zlorabljena itd. Politika kroji naša življenja, pa če to hočemo ali ne. In to, da so pri nas izvoljene komunistične vlade, je za ugled Slovenije izredno slabo. Tega ne boste nikjer prebrali – niti v medijih doma niti v tujih medijih. A prebrali ne boste zato, ker je o teh zadevah nespodobno javno govoriti, saj nihče od tujih diplomatov ali politikov ne bo javno izpostavljal neumnosti slovenskega volilnega telesa. Zato je zmago novinca in političnega analfabeta Goloba po vladi Janše, ki je bila zaradi dobrih rezultatov Slovenije v tujini spoštovana, v tujem diplomatskem in političnem prostoru pričakala tišina. Tuji politični partnerji, ki so predvsem EU in ZDA, niso neumni. Njim je bolj kot slovenskim volivcem jasna kapaciteta voditeljev komunističnih slovenskih strank, ki zmagujejo na volitvah. Zato Slovenije v tujini zdajle nihče več ne jemlje resno. In to je slabo, ker je Slovenija v mednarodnem prostoru obsojena na politično periferijo, kar pa vsaj posredno občutijo vsi slovenski državljani, saj Slovenija od tujih partnerjev ni deležna tega, kar bi sicer lahko bila.
Civilizacijska škoda
Zahod ima v tem trenutku resne težave zaradi kulturno-marksističnih levičarjev, ki so se pojavili v nekdaj svobodnem svetu, ki nikoli ni izkusil jarma državnega socializma. Prebujenstvo (wokeizem) zavrača temelje zahodne civilizacije, kar je samomorilno obnašanje ljudi, ki žagajo vejo, na kateri sedijo. Blaginjo in položaj Zahoda – na čemer zaradi tesne vpetosti ne temelji le blaginja Zahodne Evrope in ZDA, pač pa tudi Slovenije in drugih nekdanjih totalitarističnih državnosocialističnih držav – namreč dolgujemo našim prednikom, ki so z uporabo dobrih civilizacijskih praks dosegli, da je Zahod danes tak, kot je, in da zahodnjaki živimo tako dobro, kot niso še nobeni ljudje v znani zgodovini tega planeta. To, kar se dogaja v Sloveniji, pa je še hujše. Slovenske komunistične stranke so dediči oz. izvorno temeljijo na ideologiji tistih revolucionarnih oportunistov, ki so poskušali uničiti moderni Zahod in ga vrniti v fevdalizem srednjega veka, kajti komunizem v izvedbi Sovjetske zveze v resnici pomeni dvig nove fevdalne elite v novi ideološki preobleki. In takemu programu so sledili tudi slovenski komunisti. Zato slovenske komunistične stranke v svojem bistvu nimajo nič skupnega z zahodno tradicijo, pač pa so nadaljevanje ruske civilizacijske fevdalne alternative. Kdor v Sloveniji voli komunistične stranke, zavrača svetlo in toplo zahodno pomlad in pozdravlja temačno in ledeno hladno rusko zimo.
Duševna oziroma duhovna škoda
Komunisti so bili ateisti, ki so zavračali Boga in trdili, da je središče človek in ne višja sila. Da ne bo pomote, v tem delu prispevka se ne ukvarjamo z eno religijo ali več religijami, ker religija ni nič drugega kot interpretacija višje sile. Religije so med seboj konkurenčne in njihovi pripadniki se v imenu Boga tudi pobijajo ter drug drugega razglašajo za nevernike. To nas v tem primeru ne zanima. Pomembno je to, da človek v primeru, če priznava Boga (ne glede na to, kako ga imenuje) oz. višjo silo in vanjo veruje, lahko najde v življenju višji smisel oz. smoter. Če pa je družba splošno ateistična in trdi, da ni ne Boga ne višje sile, se človek hitro znajde v središču namesto Boga. In to ni dobro. Ne zgolj sociologija, tudi psihologija nas uči, da se človek, ki ne najde višjega smotra, predaja užitku oz. hedonizmu. To pa ga začne kmalu dolgočasiti in postane malodušen ter pasiven. Človek, ki se bori za višji smoter in verjame v višjo silo, pa bo aktiven in si bo z vsemi svojimi močmi prizadeval, da da vse od sebe. S tem ne bo izboljšal le svojega položaja, pač pa tudi položaj svojih potomcev. Blaginjo, ki jo danes uživamo, so tisočletja gradili goreči verniki v višjo silo, ne pa lenobni, uživaški ter malodušni ateisti. In slovenske komunistične stranke izhajajo iz slednjega in ne iz prvega, zato tisti, ki jih voli, povzroča duševno oz. duhovno škodo, ki jo bodo morali plačati predvsem naši zanamci, sedanja in prihodnja slovenska mladina.
