Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Po srečanju premiera Roberta Goloba, ministrice za kulturo Aste Vrečko in finančnega ministra Klemna Boštjančiča z novim šefom programskega sveta Goranom Forbicijem in začasno predsednica uprave po odstopu Zvezdana Martića Natalijo Gorščak je vlada odločila, da bo z novim letom povišala obvezen prispevek za RTVS. Za to so po pričakovanjih glasovali vsi ministri.
Po zakonu povišanje z novim letom obvelja, če ga vlada sprejme do prvega septembra. S tem prispevkom RTVS zbere velikansko večino svojih prihodkov, skoraj sto milijonov in ima s tem velikansko nepošteno prednost pred drugimi mediji na trgu. Nekaj denarja pa jim vlada pošilja še dodatno. Za povračilo za še dodaten denar je novo vodstvo doslej vrnilo na TVS Marcela Štefančiča iz Mladine in še nekaj podobnih propagandnih oddaj za sedanjo koalicijo, izvedli pa so tudi čistke urednikov in novinarjev, ki niso “naši”. Napovedali pa so iz vlade tudi, da bodo še drugič spreminjali zakon o RTVS. V vladi pripravljajo tudi spremembe zakona o medijih in o STA.
Odločitev, da bodo po največji čistki poslovnega in uredniškega vrha RTVS, v katerem zdaj ni več niti sledu pluralnosti, opozicija je povsem izrinjena, namenili še dodaten denar RTVS, so iz vlade pojasnili tako:
“Ena izmed pomembnih koalicijskih zavez te vlade je prenova medijske zakonodaje za zagotovitev pravičnega, preglednega in učinkovitega medijskega prostora. Zato sta bila pripravljena nov Zakon o medijih in nov zakon o Slovenski tiskovni agenciji, ki sta v zaključni fazi. Na začetku mandata je bila sprejeta novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki preprečuje vpletanje politike v vodenje in upravljanje javne RTV Slovenija, ob tem pa tudi napovedana nadaljna novelacija zakona, saj smo se lotili spremembe zakonodaje v dveh fazah. Umik politike iz RTV Slovenije je bil prvi in nujni korak k vzpostavitvi vodstvene in vsebinske avtonomije našega najpomembnejšega javnega medija. Vendar pa novela ni spremenila načina in višine financiranja javne RTV Slovenije, kar ima neposredne posledice na njeno zmožnost opravljanja javne službe.
Vlada je danes v skladu z zakonom sprejela odlok o povišanju RTV-prispevka, s čimer se bo ta zvišal z 12,75 na 14,02 evra. Zaradi inflacije in večjih stroškov delovanja je nujno zvišanje RTV prispevka, ki se ni spremenil že od leta 2012. Nobena vlada do sedaj ni želela zagristi v to problematiko. Verjamemo, da je kvaliteten in neodvisen javni servis nujen za pravico do informiranja in obveščanja ter pogoja za demokratično družbo.
Vlada je zato lani in letos RTV Slovenija dodatno financirala prek Urada za narodnosti (lani: 5 milijonov evrov, letos: 10 milijonov evrov). Z obsegom sredstev, ki se trenutno zberejo iz naslova prispevka, namreč ni več mogoče zagotavljati normalnega delovanja RTV Slovenija. Ob tem velja spomniti, da RTV Slovenija poleg vseh različnih vsebin, ki jih pokriva, skrbi tudi za obsežen arhiv, filmsko in glasbeno produkcijo. Obsega dva nacionalna televizijska programa, tri nacionalne radijske programe, tu sta še radijski in televizijski program, ki ga ustvarjata regionalna centra v Kopru in Mariboru. RTV Slovenija ustvarja po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost, obenem pa tudi radijske in televizijske programe za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence ter zdomce, tudi radijske in televizijske programe za tujo javnost; teleteksta, internetnega in mobilnega portala.
Zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo izhodišča za zakonske rešitve, ki zagotavljajo še večjo preglednost upravljanja in nadzora, finančne neodvisnosti in krepijo učinkovitost že dosežene neodvisnosti delovanja organov in uredniških struktur na RTV Slovenija. Te se osredotočajo na izboljšanje upravljanja z jasnejšo razdelitvijo pristojnosti med upravo in finančnim odborom ter uvedbo obvezne notranje in zunanje revizije. Poleg tega bo razširjen obseg javne službe in vanjo vključena glasbena produkcija. Za zagotovitev dolgoročne finančne stabilnosti bomo preučili tudi različne modele financiranja. Vse predlagane spremembe bo MK predložilo vladi do konca leta 2024.
Odlok bo stopil v veljavo 1. januarja 2025, hkrati pa bodo do takrat pripravljene spremembe zakona.
