Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Izvoz Slovenije v Rusijo je v lanskem letu eksplodiral, četudi je kristalno znano, da je Rusija tista, ki je v primeru vojne v Ukrajini agresor in da so v veljavi sankcije. Rusofilija je pri nas pač še kako živa, pa naj se kdo še ne vem kako spreneveda. Če se je morda kdo v luči glasovanja s strani levih slovenskih evroposlancev spraševal, kako je mogoče, da so stopili na stran Rusije in niso zmogli podpreti resolucije o prepoznavi Rusije kot teroristične države, je sedaj odgovor na dlani.
Vojna v Ukrajini je močno vplivala na dvostransko trgovino med EU in Rusijo. Evropski voditelji so se 16. decembra 2022 dogovorili o novem (devetem) svežnju sankcij, ki bodo neizogibno negativno vplivale na trgovinske odnose med državama. Prihodnost dvostranskih trgovinskih odnosov med EU in Rusijo bo tako odvisna od tega, kdaj in kako se bo vojna končala. Kot kaže, pa nekatere države, kamor poleg Slovenije spadajo Luksemburg in Ciper, nikakor ne želijo v znak protesta proti ruski agresiji zmanjšati trgovanje z državo, ki izvaja pravcati teror v Ukrajini in s tem pokazati, kako pomembno je spoštovanje človekovih pravic.
Vir: Twitter
Medtem ko je večina evroposlancev novembra glasovala za resolucijo, ki je ruski fašizem prepoznala kot delo teroristične države, so se slovenski levičarski evroposlanci vzdržali, čeprav naj bi se ti zavedali, da Zahod temelji na spoštovanju človekovih pravic. Navkljub temu, da je v novembru velika večina poslancev iz vrst S&D in Renew za sprejem resolucije, pa sta se Matjaž Nemec in Milan Brglez odločila, da ostaneta vzdržana, Irena Joveva in Klemen Grošelj pa sploh nista glasovala.
Čeprav se naši socialisti in psevdoliberalci na vsak način želijo navzven prikazati kot zahodnjaki, so v resnici pravcati rusofili. Potrebno je zavedanje, da je vez med Rusijo in slovenskimi levičarji je stara že več kot 80 let. O tem, da so bili odnosi dobri, pa med drugim pričajo tudi podeljena priznanja. Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2017 ljubljanskega župana Zorana Jankovića in Anjo Kopač Mrak odlikoval z redom prijateljstva, še prej pa so odlikovanje prejeli prvi slovenski veleposlanik v Moskvi in predsednik Društva Slovenija-Rusija Saša Geržina, vodji podjetij Krka in Riko Jože Colarič in Janez Škrabec in nekdanji direktor Krke Miloš Kovačič, ki je leta 2016 preminil. Le Kopač Mrakova je v znak protesta konec februarja lani Red prijateljstva tudi vrnila, prav tako pa tudi podpolkovnik Marko Hlastec, ki je brez kakršnih koli pomislekov izrazil svoje ogorčenje nad ruskim napadom na neodvisno in samostojno Republiko Ukrajino.
Ko v Sloveniji govorimo o lobijih, vplivnih omrežjih in njihovem poslovanju, ne moremo mimo Janeza Škrabca. Poslovnežem iz Foruma 21, kot je Škrabec, ki zase pravi, da je marksist in hkrati kristjan, ki verjame v Boga, in priznava, da ima Milan Kučan nanj velik vpliv, pa očitno ni mar za spoštovanje človekovih pravic, saj jim je pomembnejša sama dobičkonosnost. Škrabec tako denimo veselo biznisira z Rusijo in njeno prijateljsko državo Belorusijo, kjer vlada samodržec Aleksander Lukašenko. Ko so pred dvema letoma izbruhnili nemiri v državi, ker je vnovič slavil Lukašenko, smo poročali, da je Škrabec v zadnjih desetih letih v Belorusiji sklenil za več kot 310 milijonov evrov poslov. Z navezavo z mamo Rusijo in njihovimi sateliti se nedvomno dokazuje svojo zvestobo, to pa daje veter v jadra Vladimirju Putinu, da lahko nadaljuje s terorjem.
Milan Kučan in Janez Škrabec (Foto: Mediaspeed)
