20.4 C
Ljubljana
sreda, 24 julija, 2024

Nas bodo novi emisijski kuponi naredili vse enako revne?

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

Vladajoča politika znova razmišlja o dvigu okoljskih dajatev za onesnaževanje zraka s CO2 oziroma prehodu na nove emisijske kupone. Če bo sprejeta ta druga odločitev, potem se bo seznamu 53 upravljalcev naprav, ki jim je dovoljeno izpuščati toplogredne pline (energetsko intenzivna podjetja), ki pripadajo sistemu trgovanja emisijskih kuponov (ETS), leta 2027 posredno ali neposredno pridružila večina državljanov. Razširjeni sistem nosi kratico ETS-BRT (Emission trading system for buildings and road transport). Kot smo že poročali, je zelena agenda velik biznis. Pri nas je njen zagovornik Golob, na evropski ravni pa Timmermans. Več tukaj in tukaj

Novi sistem trgovanja z emisijami naj bi deloval na podoben način kot trenutni sistem trgovanja z emisijami na področju industrije. Vlada bi določila zgornjo mejo skupnih emisij v sektorju, tisti, ki bi pokazali zanimanje, pa bi lahko kupovali in trgovali z emisijskimi pravicami. Na področju prometa bodo za to področje odgovorni tisti, ki gorivo dobavljajo in bodo spremljali ter poročali o količini goriva, namenjeni gospodinjstvom in prometu. Prav tako naj bi bili odgovorni za predajo emisijskih kuponov, kar bo odvisno od tega, kako ogljično intenzivna so goriva. Zaenkrat še nimamo podatka o tem, za koliko bosta dražja vožnja in ogrevanje, poroča portal komercialne TV.

V Nemčiji so t. i. podnebni zakon že nekoliko spremenili. Najprej je bil cilj znižati izpuste za 65 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 za vsak sektor posamično, na primer za promet, energetiko in industrijo. Skladno z novimi pravili pa bodo znižanje izpustov toplogrednih plinov sledili skupaj. Če bodo rezultati ugodni, denimo na področju industrije, potem se bo na primer prometu nekoliko prizaneslo. Vendar pa bo pri nas do sprejetja treba še marsikaj uskladiti. In čeravno gre za sistemski zakon, še ni znano, katerim predpisom bo podlegal in katerim bo nadrejen. V Nemčiji je trenutno postavljen dokaj visoko.

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je eden tistih, ki najbolj služijo z zeleno agendo. Pri nas je to Robert Golob. (Foto: epa)

Vendar pa bo sprejetje zakona v Sloveniji šele prvi korak, saj ga bo treba tudi izvajati. Ugotavlja se, da so že v primeru izvajanja določenih ukrepov NEPN težave, zlasti ko je vključenih več sektorjev. Ključna naj bi bila tudi naloga nadzornega organa oziroma t. i. “podnebnega sveta”, ki bo izvajal nadzor nad tem, kako se izvaja zakon in ukrepe. Največ odpora bo verjetno v tistih tradicionalnih gospodarskih panogah, ki ustvarjajo prihodek na podlagi ustaljenih modelov, ki pa niso več skladni s podnebnimi smernicami. Mnoge od njih zato morda ne bodo ekonomsko preživele. Javna obravnava podnebnega zakona je načrtovana za jesen, trenutno pa še ni jasno, kaj vse bo vseboval.

Zelena agenda je dober biznis!
Vlada bi izdatna sredstva namenila pranju možganov slovenske javnosti – da je treba do leta 2030 za kar 55 odstotkov zmanjšati izpuste emisij. Spomnimo: Janša je v nedavni Temi dneva odlično osvetlil, da se za zeleno agendo skriva želja po astronomskih dobičkih. Na evropski ravni zeleno agendo med drugim podpira podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, pri nas je vodilni Robert Golob, ki dejansko zavira izgradnjo drugega bloka nuklearke in stavi na prodajo sončnih panelov, ki ne morejo zagotoviti stabilnega napajanja z električno energijo. Ko bodo ljudje spoznali grenko resnico, da so bili nategnjeni, bo že prepozno, saj bodo bogataši že na Rajskih otokih. Več tukaj. Da zelena agenda ne deluje, boleče spoznava tudi Nemčija. Več tukaj.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine