Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Kot kaže, nas v letu 2023 čaka kar nekaj reform na vseh področjih od zdravstva, plačnega sistema v javnem sektorju, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in pokojninskega sistema. Kako bomo za vse to zbrali denar, Luki Mesecu še ni jasno, po tem, kar je dejal kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac za N1, pa je gotovo samo eno – “po “razmišljanju” ministra in ekipe bi v proračun Republike Slovenije navrtal na leto za 2,386 milijonov evrov minusa, v 30 letih 71,58 milijonov evrov minusa. To bi povzročila samo ena izdaja, drugo, tretje leto enak učinek. Če bi to ponavljali, bi se po 30 letih škoda ustalila pri 71,58 milijonih evrov na leto. Ali to želimo doseči?”, se sprašuje dr. Aljoša Valentinčič, redni profesor za področje denarja in financ na ljubljanski ekonomski fakulteti.
V Levici, ki ji pripadata minister za delo Luka Mesec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, menijo, da bi država morala zagotoviti reden pritok javnega denarja za gradnjo potrebnega števila stanovanj. Rešitev vidijo v “poceni posojilih, na primer 100 milijonov evrov na leto, ob 1-odstotni obrestni meri in 30-letnem roku vračila”. Kaj bi to pomenilo na dolgi rok in ali si Slovenija zares želi pristati v milijonskih dolgovih, pa se ob tem sprašuje finančni strokovnjak dr. Aljoša Valentinčič: “Se ne bodočemu ministru ne njegovi ekipi ne zdi vredno niti pogledati vsaj temeljnih ekonomskih parametrov, preden pridejo z idejami na plano.” Vsekakor si je koalicija enotna glede ene zadeve – kako zagotoviti denar, saj, kot poroča N1, Mesec meni, da ni dovolj, če so obdavčene le nepremičnine oziroma premoženje, razmišljajo tudi o obdavčitvi dohodkov.
Na stanovanjskem področju se Mescu in Maljevcu poraja kar nekaj “idej”, ena od njih pa je, da bi država za gradnjo najemnih stanovanj vsako leto zagotovila sto milijonov povratnih sredstev, torej posojila po 1-odstotni obrestni meri. Po njuni logiki ne dolgi rok stroški financiranja zelo vplivajo na strošek gradnje, in če jih znižaš, so lahko najemnine nižje. Da je njuna “logika” za lase privlečena, trdi dr. Aljoša Valentinčič, redni profesor za področje denarja in financ na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki svoje področje obvlada.
Valentinčič: bodočemu ministru ne njegovi ekipi se ne zdi vredno niti pogledati vsaj temeljnih ekonomskih parametrov, preden pridejo z idejami na plano
Na platformi LinkedIn je rešitev ministrov komentiral in pojasnil, da si “ob trenutnih pogojih na finančnih trgih RS denar lahko izposodi po 3,386 odstotka na leto (donosnost do dospetja na 10-letne obveznice RS danes, vir: investing.com; za daljše ročnosti so obresti običajno višje). “Tako bi “razmišljanje” ministra in ekipe v proračun Republike Slovenije navrtal na leto za 2,386 mio eur minusa, v 30 letih 71,58 mio eur minusa. To bi povzročila samo ena izdaja, drugo, tretje leto enak učinek. Če bi to ponavljali, bi se po 30 letih škoda ustalila pri 71,58 mio EUR na leto. Ali to želimo doseči? Očitno je, da se ne bodočemu ministru ne njegovi ekipi ne zdi vredno niti pogledati vsaj temeljnih ekonomskih parametrov, preden pridejo z idejami na plano, Ministrstvo za finance pa tega ne dobi v pregled.”
Valentinčič je pojasnil, da bi “razmišljanje” ministra in ekipe v proračun Republike Slovenije navrtal na leto za 2,386 mio EUR minusa, v 30 letih 71,58 mio EUR minusa (Foto: Investing.com)
V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predlagane tudi pokojninske spremembe z namenom zagotavljanja primernih pokojnin in preglednosti pokojninskega zavarovanja. V ta namen bo predvidoma do sredine leta 2023 kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta posredovan predlog sprememb za obravnavo na seji sveta, reformo pa naj bi postopno uveljavljali od leta 2024 naprej, poroča STA, ki dodaja, da je Mesec ob tem napovedal obširno razpravo.
Spremembe v zakonu o delovnih razmerjih
Mesec je napovedal tudi pogajanja s socialnimi partnerji o spremembah zakona o čezmejnem izvajanju storitev in zakona o delovnih razmerjih. Njihov cilj je, da se osnovna plača nikoli več ne zniža pod znesek minimalne, stremijo pa tudi k obvezni božičnici. Po zahtevah EU komisije naj bi v ZDR vnesli več določb, ki jih jemljejo kot pozitivne, med drugim tudi pet dodatnih dni dopusta za delavce, ki skrbijo za ostarele starše, druga pa uzakonitev možnosti, da za polni delovni čas šteje tudi delovno razmerje, ki je sklenjeno za 30 ur tedensko ali več. Razmišljajo tudi o sobotnem dodatku za delo, vendar bi bil znesek v domeni pogajanja med delodajalci in delavci, enako ostale zadeve, vezane na fleksibilen urnik in delo za nedoločen čas. Določene spremembe se obetajo tudi pri agencijskih delavcih, ki bodo lahko številčno neomejeni, če so za nedoločen čas zaposleni pri agenciji.
