Piše: C. R., STA
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je vodil Stanislav Zore. V nagovoru je kot pogoj za spravo izpostavil nujnost priznanja tega, kar se je dogajalo ob koncu vojne, in primeren pokop pomorjenih. “Šele takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti,” je dejal.
Ljubljanski nadškof metropolit Zore je v uvodu spomnil na več tisoč ob koncu druge svetovne vojne pobitih v breznu pod Krenom, bližnjem breznu pod Macesnovo gorico in drugje v Sloveniji. Kot je dejal, pobiti niso nikoli zares umrli, ampak so živeli in s svojo prisotnostjo vznemirjali čas in prostor. “Poleg tega je bil zaukazan molk. In če je kdo prekršil ta molk, je tudi sam stopil na pot pomorjenih. Veliko, zelo veliko otrok ni smelo izvedeti, kje so njihovi očetje, kje so njihovi strici, ali njihovi starejši bratje, ali sestre,” je opisal povojno dogajanje.
“A tri tisoč kubičnih metrov skal, ki so prekrile pometane v brezno, je bilo premalo, da bi storilci mirno živeli in mirno spali. Ves mehanizem zastraševanja in prisilnega molka ni mogel opravičiti zločina. Zato je bilo treba vse tisoče in tisoče pomorjenih oblatiti še kot narodne izdajalce,” je izpostavil.
Danes po besedah nadškofa pomorjeni čakajo na človeka vreden grob, sami pa bomo kot narod morali priznati, “da se je morija začela veliko prej, preden so ljudje, ki so noč za nočjo trepetali za življenje, sklenili, da ne bodo dovolili, da jih ustrahujejo, da jim ropajo imetje in da jih morijo”. “Je lahko izdajalec nekdo, ki brani svojo ženo in otroke, ki brani domačijo? In prav to so počeli tisti, ki se jih danes spominjamo in zanje molimo,” je dejal.
Po škofovih besedah bo nujno treba povedati tudi resnico, kaj se je “v imenu revolucije in prevzema oblasti” dogajalo po vojni, pri čemer pa resnica “ne sme voditi v maščevanje, temveč k spravi in odpuščanju”.
“Danes ljudje kaj hitro podležejo skušnjavi, da bi se obrnili stran in rekli: ‘Že veliko časa je minilo, treba je gledati naprej.’ Za božjo voljo, pravi papež, nikar. Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti. Spodbujeni smo, naj ne bežimo pred resnico, kajti prej ali slej nas bo ujela,” je dejal.
Poleg priznanja resnice pa je za spravo po Zoretovih besedah potreben tudi primeren pokop pomorjenih: “Šele ko bomo za pomorjene našli primerno pokopno mesto, in skupaj z večino sem prepričan, da je to na Ljubljanskih Žalah, toliko časa jih naš narod ne bo sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti, ko jih bomo kot narod sprejeli v svojo sredo. Bog daj, da bi bili to sposobni in pripravljeni storiti. Potem bodo to in vsa druga podobna mesta po Slovenji postali kraji spomina, molitve in odpuščanja.”
Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril Jože Rožanec. Prebrali so tudi skupinski apel duhovnikov črnomaljske in kočevske dekanije, v katerem so vlado pozvali, naj na začasni lokaciji, kjer so oz. bodo do pogreba še hranjeni posmrtni ostanki izkopanih žrtev pobitih v breznu pod Macesnovo Gorico, svojcem in duhovnikom omogoči dostop do kontejnerjev z ostanki pokojnih in s tem možnost molitve in izraza spoštovanja do pobitih.
Celotna pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši v Kočevskem Rogu
Vsakoletne slovesnosti so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki političnega življenja, med drugim predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi Matej Tonin. Častna garda Slovenske vojske pa je v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar ob brezno položila venec.
