Piše: Ž. K. (nova24tv.si)
Od sobote pa do danes v Velenju poteka Pikin festival. Tokratna, 34. izvedba, si je za osrednjo temo izbrala “Časovni stroj”, nekakšno potovanje skozi čas, med katerim so lahko najmlajši spoznavali značilnosti posameznih obdobij iz preteklosti. Eno od teh je očitno tudi čas jugoslovanskega totalitarizma, kot pričajo fotografije tamkajšnjega dogajanja. Brez nostalgične obravnave režima, ki je svojo premoč zgradil na likvidaciji političnih nasprotnikov, očitno ne gre.
Fotografije iz festivala so naletele na oster odmev v delu slovenske politike, ki je utemeljen na demokratičnih vrednotah. “Sramota, zrelo za kazensko ovadbo. Častijo pred otroki množičnega morilca, nato pa se hinavsko sprašujejo, od kod toliko nasilja v šolah,” je zapisal predsednik SDS Janez Janša.
Organizatorji festivala so na spletni strani dogodka pomenljivo zapisali: “Zgodovina je najboljša učiteljica, pravijo, in da se iz nje pogosto premalo naučimo.” So otroci, ki so bili izpostavljeni jugonostalgični razstavi, razumeli nastanek komunistične Jugoslavije, politične represije, ki je sledila, sistematičnega izključevanja političnih tekmecev (večji del je bil sicer že mrtev ali v izgnanstvu), masovnega sistema medsebojnega ovaduštva, ki nas je spodbujal k zarotništvu zoper bližnje? Presodite lahko iz spodnjih fotografij.
So mladim denimo pojasnili, da je pod simbolom srpa in kladiva umrlo več ljudi kot pod svastiko? Glede na navedbe, podane v knjigi Črna knjiga komunizma, so komunistične vlade likvidirale približno 94 milijonov ljudi. Jim je bilo pojasnjeno, kako je v povojnem času na “dvorišču naše in vaše mladosti” komunistični režim vzdrževal taborišča za politično nezaželene, ženske, otroke?
Josip Broz Tito je bil diktator in množični morilec. (Vir: Twitter)
So mladim pojasnili resnico o Josipu Brozu? Otroci namreč ne potrebujejo podobe benevolentnega avtokratskega voditelja, skrbnika šibkih in onemoglih, temveč resnico. Pod njegovim vodstvom in diktatom se je na našem ozemlju odvilo eno najtemnejših poglavij v zgodovini, o katerem priča 750 morišč in grobišč, ki nas še danes širom Slovenije tiho opozarjajo na grozljivo dediščino komunizma.
In še zadnje, ali je bilo otrokom pojasnjeno, da so bila Titova mesta v resnici projekt družbenega inženiringa. Kot poroča Delo: “Večinoma so to bili manjši ali večji kraji, komajda mesta, z močnim ideološkim ali delavskim oziroma industrijskim pečatom. V njihovem imenu so prirejali posebne kulturne festivale in športna tekmovanja predstavnikov Titovih mest, sestavljali posebne delovne brigade za »izgradnjo domovine«, njihovi pionirji so imeli svoja srečanja …”
Komunistični relikti sodijo v muzej
V času, ko se komunistična obeležja v vzhodni Evropi pospešeno odstranjujejo, v Sloveniji ta še vedno ostajajo na svojem mestu. Še več, nekatera se celo “rehabilitira” kot v primeru Brozovega spomenika na protokolarnem objektu Brdo pri Kranju. V civiliziranih družbah obeležja, ki glorificirajo necivilizirani čas, sodijo v muzej. Tam služijo v funkciji spomina in opomina na obdobja, ki jih ne kaže ponoviti. Ogled le-teh pa je seveda velikega pomena tudi za mlade, a ob potrebnem kontekstu, ki ga na Pikinem festivalu, vsaj tako je videti, ni bilo.
