10.3 C
Ljubljana
nedelja, 17 oktobra, 2021

Na Ministrstvu za kulturo zgroženi, da nekdaj ugledni Economist objavi tako očitno napačne informacije – pričakujejo, da bodo bizarnosti popravili!

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Ministrstvo za kulturo je objavilo zahtevo za popravek članka, ki je bil objavljen v časniku The Economist, dne 10. aprila 2021, z izvirnim naslovom “Populists are threatening Europe’s independent public broadcasters“, neznanega avtorja. Tednik je zapisal več bizarnosti, med drugim, da se je slovenska javna radiotelevizija  izkazala kot preveč neodvisna za aktualnega predsednika vlade Janeza Janšo, ki že eno leto ustrahuje novinarje na družabnih omrežjih – zato je v Sloveniji ostala le še peščica kritičnih novinarjev, ostali pa so bili utišani. Na Ministrstvu so poudarili, da so zgroženi, da ugledni medij objavi tako očitno napačne informacije ter izrazili pričakovanje, da bo članek ustrezno popravljen.

Na spletni strani medija The Economist imajo sicer zapisano, da se držijo temeljnega načela, da morajo biti pošteni, iskreni ter neustrašni pri zbiranju, poročanju in interpretaciji informacij. Poudarjeno imajo tudi, da preverijo dejstva vseh svojih uredniških objav, ter da pri poročanju uporabljajo objektivne podatke in raziskave. A iz njihovega pisanja ni razbrati prav nič od tega. V članku z naslovom  “Populisti ogrožajo evropske neodvisne javne radiotelevizijske postaje” s podnaslovom: “Če si jih ne morete podrediti, jih več ne financirajte,” so namignili na to, da naj bi slovenska aktualna vlada zavračala plačevanje proračuna RTV Slovenija, poleg tega pa naj bi želela sprejeti nov zakon o medijih, ki bi ji olajšal nadzor nad javnim medijem. RTV naj bi se dejansko izkazala za preveč neodvisno, za sedanjega slovenskega premierja Janeza Janšo. Izpostavili so, da je naša javna radiotelevizija ob osamosvojitvi Slovenije dobila pooblastilo za neodvisno poročanje – za razliko od državne propagande, ki je prevladovala v času komunizma. A kritičnih novinarjev naj bi, zaradi ustrahovanja predsedniak aktualne vlade, ostala le še peščica.

Ministrstvo za kulturo je objavilo zahtevo za popravek članka, in sicer so zapisali, da članek vsebuje napačne navedbe, na katere opozarjajo. V nadaljevanju so citirali navedbe omenjenega članka, ki ga je objavil tednik The Economist: “Njegova vlada noče financirati proračuna RTV-SLO in želi sprejeti nov zakon o medijih, ki bo olajšal nadzor. V Sloveniji takšen politični nadzor nad proračunom in nadzornim svetom ogroža neodvisnost javne radiotelevizije.” Ministrstvo je pojasnilo, da je iz odstavka razvidno, da neznani avtor ne ve popolnoma nič o ureditvi slovenske javne radiotelevizije in njegovega financiranja. Slovenska vlada neposredno ne financira RTV Slovenija. Javna radiotelevizija je popolnoma neodvisna, tako finančno kot uredniško. Vir njenega proračuna je mesečni RTV prispevek 12,75 evra, ki je obvezen za vsakogar, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik ali drugo napravo, ki omogoča sprejem radijski ali televizijski program – kot določa Zakon o RTV Slovenija (ZRTVS-1). Proračun RTV Slovenija je leta 2019 znašal 137 milijonov EUR. Od tega je 122 milijonov EUR prišlo iz mesečnih plačil RTV prispevka, preostalih (približno 11 odstotkov) pa iz prihodkov od oglaševanja. Izjava, da “vlada noče financirati proračuna RTVSLO”, je torej povsem absurdna.

Novi Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah bo v resnici RTV Sloveniji omogočilo znatno večje prihodke
Res je, da nova medijska zakonodaja predvideva drugačen sistem prerazporeditve RTV prispevka, saj bo 5 odstotkov prispevka namenjena zasebnim medijem (od tega večina medijem posebnega pomena). Pomembno pa je poudariti, da bo Vlada javnemu zavodu RTV Slovenija v celoti nadomestila izgubljena sredstva, ki jih bo s tem utrpela. Javni medij bo tako dobil priložnost, da letno ustvari vsaj 11 milijonov evrov dodatnega dohodka in sicer z višjo dovoljeno kvoto oglasov. RTV Slovenija je bila doslej krivično zakonsko omejena pri trženju oglasnega prostora. Zasebne televizije zato obvladujejo več kot 80 odstotkov prihodkov iz oglaševanja. Novi Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) bo oglaševalsko kvoto javne televizije in komercialnih televizij izenačil, kar bo RTV Sloveniji omogočilo znatno večje prihodke. Če vlada ne bi uspela dokazati, da lahko RTV Slovenija zagotovi ustrezno nadomestilo izgubljenega dohodka, bi ustavno sodišče noveli Zakona o medijih in Zakona o RTV razveljavilo, saj je javna radiotelevizija ustavno zaščitena.

Nova medijska zakonodaja nima nikakršne povezave z nadzorom nad RTV Slovenija
The Economist je tudi zapisal: “Predlagani novi zakon o medijih bi politikom omogočil, da imenujejo več članov upravnega odbora, del prihodkov pa bi namenili drugim medijem, tudi tistim, ki objavljajo propagando za Janšo.” Nova medijska zakonodaja nima nikakršne povezave z nadzorom nad RTV Slovenija, kot trdi članek. Zakonodaja ne določa, da lahko “politiki v RTV Slovenija imenujejo več članov uprave.” To je povsem neresnično. Ni povsem jasno kaj je avtor sestavka želel povedati, ko piše o “članih uprave” – RTV Slovenija ima namreč dva nadzorna organa, programski svet in nadzorni svet, a nova medijska zakonodaja ne posega v nobenega od teh institutov. Kot rečeno, bi bila izguba iz drugačnega načina porazdelitve RTV prispevka v celoti nadomeščena. 5 odstotkov, za katere zakonodaja predvideva, da bo namenjeno drugim medijem, nikakor ne bo namenjeno “medijem, ki objavljajo propagando za Janšo.” (karkoli naj bi že to pomenilo) Če bi spoštovani anonimni novinar preveril, kaj piše v Zakonu o medijih, bi ugotovil, da so vlade medije s podobnim zneskom financirale že do zdaj v obliki razpisa za medije. Tako bo še naprej, edina razlika je vir sredstev – doslej je bil vir državni proračun. Odslej pa bo vir majhen znesek RTV prispevka – taka ureditev je pogosta v evropskih državah. Lajša breme davkoplačevalcev, hkrati pa še vedno ne povzroča neto izgube javni radioteleviziji.

“Medijski razpis nikoli ne bo orodje politike, saj veljajo stroga pravila za dodeljevanje sredstev zasebnim medijem. To potrjuje medijski razpis za leta 2020, ko sredstev ni dobil skoraj nobeden medij iz desnega svetovnonazorskega spektra, medtem ko so levji delež sredstev dobili veliki mediji, ki so izrazito protivladni.”

Trditve, da se želi novinarje javne radiotelevizije utišati, so nesmiselne za vse, ki spremljajo TV Dnevnik
Še en zapisal britanskega tednika pravi: “Novinarji RTV-SLO so se bali za svoja delovna mesta. `Le malo nas je še vedno kritičnih, a nas želijo utišati,´ pravi starejši novinar.” Ministrstvo pa pojasnjuje, da je RTV Slovenija neodvisna in na noben način neposredno povezana z vlado, niti vlada (posredno ali neposredno) ne more odpustiti kogarkoli, ki je tam zaposlen. Na RTV Slovenija ni bilo prav nobenih napovedi o zmanjšanju števila zaposlenih. Nasprotno. Število zaposlenih je v zadnjem času znatno naraslo, vlada pa je RTV Slovenija lani namenila dodatne milijone evrov, da bi lahko javna radiotelevizija med pandemijo covid-19 normalno delovala. Trditve, da se želi novinarje javne radiotelevizije utišati, so nesmiselne za vse, ki so kdaj vsaj teden dni preživeli v Sloveniji in vsak večer spremljali TV Dnevnik. Vsakemu neodvisnemu gledalcu je hitro jasno, da je RTV Slovenija izrazito politično levo usmerjena in pretežno protivladna. A dokazi za to niso le anekdotični, temveč tudi empirični – nedavni medijska analiza Fakultete za medije je pokazala, da je RTV Slovenija med vodilnimi vladnimi kritiki v državi (celo bolj kot spletni portali medijskih tajkunov povezanih s tranzicijsko levico).

Na Ministrstvu za kulturo so še poudarili, da so zgroženi, da ugledni medij, kot je The Economist – nekoč zaščitni znak zanesljivih in nepristranskih informacij – objavi tako očitno napačne informacije, da bi jih bilo mogoče zlahka zavreči že s petminutnim guglanjem. “Na svoji domači strani pravite, da: “za obveščanje uporabljate objektivne podatke in raziskave in da so vsi vaši uredniški izdelki preverjeni z dejstvi.” Očitno ta sestavek ni bil. V našem pismu vam posredujemo objektivne podatke in vam s tem odrešujemo napornih raziskav. Vse, kar morate storiti, je preveriti dejstva, ki smo jih navedli. Naše trditve so zlahka preverljive s podatki na spletu. Nato pa upamo, da bo članek ustrezno popravljen,” so zapisali.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine