13.6 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Na dnevnem redu izredne seje DZ končno poročilo preiskovalne komisije glede nakupa in prodaje žilnih opornic

Kdo nosi največjo politično odgovornost za večkrat preplačane žilne opornice, ki so jih kupovale slovenske bolnišnice? Poslanke in poslanci bodo na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavali končno poročilo preiskovalne komisije glede nakupa žilnih opornic.

Preiskovalna komisija pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec je z delom začela maja 2016 in po 35 rednih sejah, 20 izrednih sejah ter zaslišanjih 51 prič 14. marca letos sprejela zaključno poročilo. Slednje zajema tako odprti del, s katerim javnost lahko razpolaga, kot del, ki je zaprt za javnost, saj so v njem zajeta zaslišanja prič brez navzočnosti javnosti in določeni dokumenti ter dokazno gradivo, označeno s stopnjo interno.

Zaključno poročilo ima še ločeno mnenje, ki je osebno ločeno mnenje predsednice preiskovalne komisije, in v katerem je navedla svoje poglede na delo preiskovalne komisije, pa tudi določene poglede na del vmesnega in del zaključnega poročila. Ločeno mnenje je pripravila zato, ker v zaključnem poročilu ni bil sprejet predlog za podajo kazenske ovadbe glede krivega pričanja priče Janeza Zemljariča. »Komisija je pridobila gradivo s strani Rada Pezdirja, ki naj bi nakazovalo, da je gospod Janez Zemljarič pred preiskovalno komisijo krivo pričal. Preiskovalna komisija tega gradiva ni obravnavala, ker je prišlo v času, ko je bilo zaključno poročilo že napisano in dano v obravnavo članom preiskovalne komisije,« je obrazložila Jelka Godec, zato je v ločenem mnenju predlagala, da naj pristojni organi preverijo, ali je v primeru Janeza Zemljariča res prišlo do krivega pričanja.

Spomnimo še na nekaj najpomembnejših ugotovitev, do katerih je prišla preiskovalna komisija. Odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor naj bi oškodovali javna sredstva, delovali nezakonito, netransparentno in negospodarno, med dobavitelji naj bi prihajalo do kartelnih dogovarjanj in dajanja podkupnin. Člani in članice preiskovalne komisije so ugotovili tudi, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Iz dodatno pridobljenih gradiv in izvedenih dokazov pa ugotavljajo, da naj bi bila aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti v smeri odstranitve posameznikov, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve sumov storitve kaznivih dejanj iz položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih.

Preiskovalna komisija v končnem poročilu med drugim predlaga tudi, da se raziščejo sumi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in jemanja podkupnine za Harija Furlana, vodjo Specializiranega državnega tožilstva, sume kaznivega dejanja dajanja podkupnine Borutu Miklavčiču, nekdanjemu ministru za zdravje v vladi Boruta Pahorja, in sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi za dr. Petra Weissenssteinerja, ki je bil zaposlen v UKC Maribor.

Ob tem ni nepomembno dejstvo, da je edina članica preiskovalne komisije, ki ni glasovala za zaključno poročilo, poslanka SMC Vesna Vervega.

Vabljeni k spremljanju seje na TV Slovenija 3, ki se bo pričela ob 10. uri!

Vir. sds.si

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine