Predsednik zveze borcev Tit Turnšek je med tistimi gromovniki, ki so se najglasneje odzvali na intervju novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine z zgodovinarjem dr. Jožetom Dežmanom, saj je dvojica razkrila zgodovinska dejstva, stroki že dlje časa znana. Razkritje dejstev je slabo sprejela tudi Mladina, ki je tako v svoji tiskani kot tudi spletni obliki izvedla pogrom nad Dežmanom in Možino ter jima pripela vrsto enosmernih, celo zgrešenih zapisov, na katere se je Možina odločil odzvati brez dlake na jeziku.
Možina se je v pismu dotaknil članka z naslovom Namesto dneva vstaje iz 27. julija 2018 na strani 11, glede katerega je izpostavil, da nikakor ne drži inkriminacija Izaka Koširja, da je poleg Dežmana odkrit simpatizer slovenskega domobranstva. “Ne vem za starost pisca, razumem njegova prizadevanja, vem pa, na podlagi množice medvojnih dokumentov, ki sem jih predlagal, da tako izrazoslovje spominja na dikcijo VOS, kjer je diskvalifikacijam sledila ‘likvidacija’,” je zapisal Možina in ob tem dodal, da sam ni zaprisegel na bežigrajskem stadionu 20. aprila 1941, kar bi lahko ob tem pisanju predvideval površni bralec.
Ob tem pa je Možina izpostavil, da ne ve, ali naj se opraviči zaradi očitka Koširja, da se je med intervjujem zasmejal ob Dežmanovi navedbi, da je Tito v pižami bežal pred Jovanko. “Meni se niti povedano niti nasmešek nista zdela kriminalna, vidim pa, da imate v Mladini še nekoliko ostrejše kriterije.” Možina se je pri pisanju obregnil tudi ob pisanje Boruta Mekine, ki je v intervjuju v isti številki z naslovom “Namesto o kulturnem boju bi morali govoriti o ponovnem boju za demokracijo” navajal stvari, ki so bile po besedah Možine z njegove strani neizrečene in kot take neresnične. Ob tem je navedel izjavo dr. Ota Lutharja, ki je zatrdil, da interpretacije preteklih dogodkov, kot jih zagovarjata Možina in Dežman, naj ne bi imele nobene zveze z resnim zgodovinskim delom. Možina je poudaril, da je zanimivo, da je ob teh trditvah povsem zamolčal, da sam ne premore nobene resne raziskave.
Možina nadaljuje: “Zaman je govoriti o civilizacijskih normah, ko je dr. Luthar molčal ob Krimski jami, Hudi jami, iškem pomoru Romov in ob opravičevanju Tita Turnška, da je bilo s pomori vse OK. Nasprotno, oglasi se proti tistim, ki govorimo tudi o teh zločinih. Kako uborno je, ko se mora zgodovinar s šibkim znanjem področja z neugodnimi kolegi zaradi menda debelejšega kosa kruha soočiti tako, da jih skuša poniževati kot ‘psevdozgodovinarje’.”
Repe in Pirjevec goreča govorca na borčevskih proslavah
Poleg tega, da je Možina opozoril, da je tudi Prodnikova v članku “Prvi grobar v Sloveniji” osebno žaljivo obravnavala dr. Dežmana, za katerega se ni znala odločiti, ali je grobar ali zgodovinar, se je obregnil tudi ob odprto pismo dr. Boža Repeta in dr. Jožeta Pirjevca, ki je bilo objavljeno na spletu. Po besedah Možine sta znana zgodovinarja namesto s protiargumenti nastopila z žalitvami in vsesplošnim omalovaževanjem. “Dejansko se je dr. Dežman v intervjuju obregnil le ob njuno ignoranco in nedialoško držo ob zgodovinskih razkritjih komunističnih zločinov.” Ob tem pa dodaja, da čeprav nastopata s profesorsko avtoriteto, njuni odgovori ne prepričajo, ampak je iz njih mogoče razbrati predvsem ideološko usmerjeni pritisk na generalnega direktorja in urednico, da bi rešila problem kot v starih časih, ki so bili za nekatere dobri. “Torej tako, da takih oddaj oziroma voditeljev ne bi bilo več. Če omenjena gospoda ne bi bila aktivna v ZB in zelo goreča ideološka govorca na borčevskih proslavah, ki ne slovijo po strpnosti, spravi in spoštovanju drugače mislečih, bi še razumel njuno užaljenost.”
Očitno obstaja interes za spremembe na RTV Slovenija
Po besedah Možine so bile besede Dežmana ostre in pikre za tiste zgodovinarje, ki ignorirajo novo odkrita dejstva in morišča ter se delajo, da slednjih skorajda ni bilo. “Dežman je oster do zgodovinarjev, ki so pač na privilegiranem položaju, hkrati pa dejavni člani ZB, ker ne dvignejo glasu proti neverjetnim izpadom Tita Turnška, ki napada pomorjene žrtve, ki so po slovenskem pravnem redu nedolžne in s tem deležne zaščite.” Na koncu pisma pa je Možina kritično zapisal, da je očitno, da sta gospoda bolj kot na spremembe v pogledu na novejšo zgodovino zainteresirana za spremembe na javni televiziji, in to v letu 2018.
H. M./Nova24TV
