8.1 C
Ljubljana
petek, 1 marca, 2024

Mladika 5/2023: Aktualna razmišljanja o krščanstvu, literaturi in kulturi

Piše: Lucija Kavčič

Nastopilo je poletje, ki je prineslo letošnjo peto številko tržaške slovenske revije Mladika, v kateri poleg člankov in razmišljanj o krščanstvu, literaturi, kulturi, zgodovini in okolju ter poletnega branja že najdemo program 58. Študijskih dni Draga in nov Mladinkin literarni natečaj.

V uvodniku v letošnjo 5. številko Tržaške Mladike preberemo besede  Igorja Bahovca o odporu proti sinodalni poti papeža Frančiška, ter da veliko število teh, ki uradno zapuščajo krščanstvo, priča o tem, da institucionalni model zahodnega krščanstva v Evropi, ki je prevladoval več stoletij, ne ustreza zahtevam življenja, ne more ustvarjalno odgovoriti na izzive sedanjosti. Prišlo je do velike kulturne spremembe – kulture kot komunikacije (besede, jezik, podobe itd.), orientacije (vrednot, norm, globinskih pogledov itd.) in načina življenja (navad itd.), piše Igor Bahovec in nadaljuje, da mnogi ljudje bolj kot nauku in idejam (bolje: ideologijam) zaupajo neposrednemu doživljanju: »Res je sicer, da doživljanje pogosto ostaja na površini, na čutno zaznavni ravni, vendar to vseeno lahko prepoznavamo kot znak velikega premika. Končano je obdobje, ko je prevladoval koncept, in kultura se odpira drugačnemu temeljnemu principu.« Sledi rubrika Fokus, v kateri Ivo Jevnikar piše o šestih desetletjih nagrade Vstajenje; v naslove prejšnje številke Mladike, pa tudi v našega, se je namreč vrinila napaka, da so letos Dušanu Mukiču iz Porabja podelili 50. Vstajenje, kar ne drži, saj je dobil 60. »19. septembra 1962 so se v Trstu na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, zbrali predstavniki zamejskih demokratičnih in katoliških organizacij, revij, časopisov, Mohorjeve družbe iz Gorice in Celovca in na pobudo duhovnika in pesnika dr. Stanka Janežiča ustanovili Literarno nagrado Vstajenje v Trstu. Namenjena je zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kot v matični domovini, imajo manjši odziv in navadno tudi ne dosežejo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki je na umetniški višini, temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah, izšlo pa je v letu pred podelitvijo nagrade,« pojasnjuje Jevnikar.

Naslovnica tržaške revije Mladika (Foto: Mladika)

Izgovor za politike

V rubriki Naš utrip lahko preberemo poročilo o sezoni ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev, v rubriki Ekologija pa avtor piše o tem, kako je pripisovanje vsake nevihte podnebnim spremembam postalo že kliše in da so podnebne spremembe v današnjem času postale naravnost odličen izgovor za politike. »V preteklosti so podobne tragične dogodke obravnavali kot »božjo kazen« ali – preprosto – kot »naravno nesrečo«. Sedaj pa imamo končno, kot rečeno, krivca. Za segrevanje planeta je kriv edinole človek. Tu seveda mislimo na »navadne« ljudi. Ne na multinacionalke, ki že desetletja onesnažujejo planet …,« jezno piše avtor. Rubrika Iz naše založbe pod naslovom Z Mladiko v poletni čas prinaša predstavitve Mladikinih knjig in prireditve, ki so se odvile v organizaciji Mladike, Antena pa celo vrsto kratkih novic iz zamejstva in Slovenije. V rubriki Literatura preberemo cikel haiku pesmi Klavdije KIE Zbičajnik Plevnik in zgodbo Nenavaden prizor Borisa Pangerca, ki sta prejela tretjo nagrado na 51. literarnem natečaju revije Mladika. V središče revije Mladika je tudi tokrat pripeta mladinska priloga Rast, ki je posvečena mladim v Italiji in svetu, v njej pa preberemo tudi intervju s študentko Svetlano Brecelj, kjer pod naslovom Dvojno bogastvo izkoristi izvemo več o skupini maturantov Rast 52 iz Argentine, ki so letošnje poletje obiskali Slovenijo. Prostor je bil tudi za spis o Londonu, Slovenski kulturni klub pa je objavil nagrajence literarnega natečaja, ki ga SKK namenja mladim ustvarjalcem iz tržaškega zamejstva med 14. in 20. letom, ter spis o Dnevu mladinske ustvarjalnosti 2023.

Poletno branje

Nato so v rubriki Poletno branje objavljene kratke zgodbe slovenskih avtorjev v Italiji, ki so sodelovali na literarnem natečaju Mladike. Pripovedna besedila so prispevali Ivan Boškin, Henrik Gruden, Ivan Vogrič, Metka Kacin Beltrame, Mojca Petaros in Nika Čok, ki je tudi avtorica pesmi. Sledita recenziji knjig Fojba in Moja pešpot skozi Ricmanje v rubriki Prebrali smo za vas. V rubriki Kultura tokrat beremo prispevek Mojce Polone Vaupotič o slikarju Rafaelu Terpinu. Vilma Purič se v eseju Pahorjeva literarna dediščina, ki ga je prebrala 29. maja na spominskem večeru Ob letu osorej v Narodnem domu, spominja pred letom dni preminulega velike slovenskega zamejskega pisatelja Borisa Pahorja. V njegov spomin se je v prvi polovici letošnjega leta zvrstilo več spominskih prireditev.  V naslednjem članku Franc Križnar piše o Glasbeni matici Trst in primorskih glasbenikih skozi čas in prostor, nato pa je tu še prispevek Ingrid Patricije Boben o tem, kako je Magda Rodman, vipavska sodelavka Mladike, postala častna občanka Vipave. K tokratni Mladiki je dodan še program letošnjih 58. študijskih dni Draga, na katerih bomo lahko prisluhnili predavanjem o političnih dilemah Koroških Slovencev, o umetni inteligenci in inovacijah, o tem, ali je bratstvo sploh mogoče, o slovenski desnici in levici danes ter debatam oziroma okroglim mizam. V zadnji rubriki Mladike številka 5, Prosti čas, pa je za konec še prispevek Mitje Petarosa Čebelice na kovancih, v katerem izvemo, da so čebele na svojih kovancih upodabljali že stari Grki in Rimljani in še veliko o tem, kako so na različnih kovancih različnih držav upodobljene vse do danes.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine