4.7 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

Ministrstvo za solidarno prihodnost ni prav nič feministično: na vodilnih položajih so izključno moški

Piše: Ana Horvat (Nova24TV)

Medtem ko zadnje čase veliko poslušamo o tem, kako pomembna je vloga žensk v politiki, je nekaterim prav malo mar za izpolnjevanje “ženskih kvot” v vladi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je zadnje čase sploh poudarjala preoblikovanje zunanje politike v bolj “feministično”, po drugi strani pa ji prav vseeno, kako je s tem pri nas. Ministrstvo za solidarno prihodnost s Simonom Maljevcem na čelu sestavlja izključno moška sestava. Gre za naključje ali so bile kriterij ministrove spolne preference?

Novo ministrstvo za solidarno prihodnost vodi nekdanji aktivist LGBT z Metelkove Simon Maljevac skupaj z državnima sekeretarjema Luko Omladičem in Klemnom Ploštajnerjem, za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja pa je bil imenovan Andrej Vrhunc. Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki se že samo po sebi sliši kot ministrstvo, kjer bi morale biti prisotne tudi mehke veščine, ki jih najbolj premorejo ženske, je kljub temu sestavljeno iz moških predstavnikov. Glede na aktivizem LGBT in znanje o spolnosti (tudi pod vplivom drog), se poraja vprašanje, ali so morda pri izbiri ekipe glavno vlogo igrale ministrove spolne preference.

Slovenska politika postaja vedno bolj “feministična”. Vsaj tako pravijo predsednica RS Nataša Pirc Musar, ki je nedavno izjavila, da zdaj, ko so ženske prevzele kar precej politične odgovornosti v državi, tudi kaj konkretno naredijo za enakost spolov. Zunanja ministrica Tanja Fajon je feministično zunanjo politiko postavila za enega od stebrov prenovljene slovenske zunanjepolitične strategije. Feministična zunanja politika pomeni, da se v zunanji politiki država zavzema za enakost spolov. Obe sta poudarili, da bo Slovenija posebno pozornost v tem kontekstu namenila opolnomočenju žensk in deklic v vseh vidikih politike, to pa je šlo očitno mimo Maljevca, ki je svojo ekipo “opolnomočil” izključno z moškimi. To so opazili številni, med njimi tudi politični analitik Darko Mršić, ki je na Twitterju zapisal: Ministrstvo za solidarno prihodnost: Simon Maljevac (minister), Klemen Ploštajner (DS), Luka Omladič (DS), Primož Siter (PR). Brez žensk na vodstvenih položajih. 8. marec ne sklicuje tiskovke, prva solzica komunizma, Sonja Lokar ne organizira protesta, Ona ve nič ne ve …”

 

Državna sekretarja na omenjenem ministrstvu sta filozof Luka Omladič in sociolog Klemen Ploštajner. Omladič, ki je prav tako član Levice, je pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, medtem ko je Ploštajner pristojen za področje stanovanjske politike in ekonomske demokracije. Spomnimo, da je logično pomisliti na več scenarijev, čemu taka izbira, in ali je šlo za osebno preferenco. Spomimo, da je bil Maljevac predsednik nevladne organizacije za homoseksualce Legebitra, ki je skupaj z Ministrstvom za zdravje, Študentsko organizacijo Slovenije in Mestno občino Ljubljana leta 2017 izdalo publikacijo za mlade, v katerem med drugim pojasnjuje in “uči” o spolnih igračah, o “kemseksu” (seksu pod vplivom drog), “fistingu” in celo “lizanju ritke”. Publikacija je bila med drugim predvidena tudi za “poučevanje” varnosti pred okužbo HIV, za katero je znano, da se je najhitreje in najbolj pogosto širila med homoseksualci.

Ker pa je eno ugibanje in drugo dejstva, smo se za odgovore obrnili kar neposredno na Ministrstvo za solidarnost z vprašanji: “Ob imenovanju ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca in njegove najožje ekipe nas zanima naslednje:

  • Zakaj pri imenovanju državnih sekretarjev in članov kabineta ministra niste upoštevali ženskih kvot?
  • Kako komentirate tako slabo žensko sestavo?
  • Ali solidarna prihodnost ni feministična?
  • Ali gre pri izbiri sodelavcev za ministrove osebne in spolne preference?”

Odgovorov do objave članka še nismo prejeli.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine