Piše: Spletni časopis
Še v Kopru si bo v petek 17. maja v galeriji frančiškanskega samostana sv. Ane mogoče ogledati razstavo o umoru okoli 3.500 vojnih ujetnikov, ki jih je po koncu vojne izvedla slovenska komunistična partija.
Razstavo Pod Macesnovo gorico – Slovenski Katin, ki so jo po prevzemu oblasti nove ministrice za kulturo Aste Vrečko (Levica) črtali iz programa Muzeja novejše in sodobne zgodovine kot vsebinsko in strokovno neprimerno, je bila aprila tudi v evropskem parlamentu. Na otvoritev razstave o tragični slovenski zgodovini, ki jo poskuša vlada prikriti, je prišla tudi predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola. Avtorja razstave Jožeta Dežmana je ministrica Asta Vrečko, ki časti tradicije komunizma in poveličuje vladanje z diktaturo, po prevzemu oblasti politično odstavila z vrha Muzeja novejše zgodovine, da bi onemogočila strokovno delo pri razkrivanju desetletja prikrivanih zločinov totalitarnega socialističnega režima.
V dvorani frančiškanskega samostana bodo v petek ob 20 uri predvajali tudi dokumentarni film 3450 – bratomor v Jami pod Macesnovo gorico. Po predvajanju filma bo pogovor z avtorjem filma in razstave Dežmanom, ki ga bo vodila Erika Jazbar.
Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, umorjenih od 2. do 10. junija 1945. Vojna v Evropi se je končala 8. maja, ko je nemški general Wilhelm Keitel podpisal brezpogojno predajo. 8. maj kot dan konca vojne proslavlja Evropska unija, katere del smo zadnja desetletja. V sovjetski zvezi in državah, ki si jih je po drugi svetovni vojni podredila Moskva, tudi v nekdanji Jugoslaviji, pa kot dan konca vojne proslavljajo 9. maj. Ta datum obeležuje tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je po rodu deloma Srb in tudi bolj pro-ruski del slovenske levice z večjim delom vlade vred.
Odkrivanje obsežnega zločina povojnih slovenskih oblasti je bilo zapleteno, jamo so delno minirali že med pobijanjem leta 1945, veliko miniranje pa je bilo šele čez okoli deset let. Takrat so razstrelili celoten strop jame. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali raziskovalci izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo možno. Bilo jih je vsaj 3450 in verjetno ne več kot 3500. Okoli polovica, več kot 1750, jih je bilo starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 pa manj kot dvajset let. Nobeden pa ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški.
Med izkopom posmrtnih ostankov je bilo najdenih več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov je pripadala žrtvam, več kot 1600 pa storilcem. Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico, raziskave od 1990 do 2017, predvsem pa 2019 in 2022, so potrdile, da je bila Jama pod Macesnovo gorico morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov, ki je bil v prejšnjem režimu z vsemi sredstvi varovan tabu titoizma.
