Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
“Vsak dan si moramo tako politika kot tudi javnost vsi skupaj zavzemati, da to ohranimo z neko umirjeno in povezovalno retoriko, ne s sovraštvom,” je poudarila predsednica stranke SD v sobotnem soočenju z ministrom za obrambo Matejem Toninom. Seveda ni pozabila tudi omeniti, kako naj bi naraščalo nezaupanje v vlado. “Ti posegi v neodvisne institucije. Tudi v medije, so postali neka samoumevna stalnica.” Ker pa brez omembe premierja Janše ne gre, čeprav naj bi se zavzemala za povezovalno retoriko, je zatrdila tudi naslednje: “Premier mi skoraj vsak dan zapiše kakšno cinično, tudi če se 14 dni ne oglasim. Ni pomembno, rad diskreditira politične tekmece.”
Na samem začetku soočenja je predsednica SD Tanja Fajon poudarila, da je potrebno zavedanje, da nevarnost vedno obstaja in da ni samoumevno, da danes živimo v miru. S tem se je strinjal tudi minister Tonin. “Demokracija, svoboda in vse ostale vrednote so nekaj, za katere si je potrebno prizadevati vsak dan. Niso samoumevne. Za njih se je potrebno truditi in ne zgolj govoriti. To smo politiki v prvi vrsti sami dolžni to storiti. Pokazati več sodelovanja. Prepričan sem, da ljudje od nas pričakujejo, da s skupnimi močmi delamo v smeri, da bodo vsi lažje in boljše živeli,” je poudaril.
Na vprašanje, čemu je bilo zbranih tako malo podpisov pod pobudo, ki govori, da naj bi politika pritiskala na neodvisne institucije, je Fajonova odgovorila, da naj ne bi šlo toliko za to, kako bo ta pobuda uspela ali ne. “Raje se vprašajmo zakaj so politični pritiski, ki so nesprejemljivi. Zato smo v tej državi imeli ustavno obtožbo, glasovanje o konstruktivni nezaupnici, imamo na cestah ljudi skoraj vsak petek. Nezaupanje v vlado vedno bolj narašča. Ti posegi v neodvisne institucije. Tudi v medije, so postali neka samoumevna stalnica,” je zatrdila Fajonova, s tem pa seveda ni jasno odgovorila, kako je možno, da ob tako velikih pritiskih o katerih trobijo v opoziciji, vendarle ni bilo zbranih več podpisov.
Tonin: Vsaka kritika še ne pomeni pritiska
Minister Tonin je Fajonovi nalil čistega vina in poudaril, da vsaka kritika vendarle še ne pomeni pritiska. Slovenija je demokratična in svobodna republika, v duhu svobode govora lahko poveš kar misliš. To lahko ob petkih nenazadnje izražajo ljudje in tudi kaj se lahko pove na račun institucij, ki so pisale ta pisma. “Vsakršna razprava in beseda o njihovem delu še ne pomeni pritiska na te institucije. To bi morale na nek način te institucije sprejeti.”
Tonin je izpostavil, da če si človek pogleda realno sliko potem lahko vidi, da o trenutni vladi praktično vsakdo lahko reče, kar mu pade na pamet. “Mi pa bi morali seveda vse to požreti.” Institucije, ki so pisale to pismo, so bile v času epidemije vpletene v različne stvari. “Nič se mi ne zdi nenavadnega, če se reče kaj o njihovem delu. To ne pomeni, da se na njih pritiska. Če se ne strinjamo z odločitvami informacijske pooblaščenke v primeru prenosa zdravstvenih baz ljudi, ki so se prijavili na cepljenje, to zame predstavlja del svobode govora,” je bil jasen.
Glede famoznega non paperja v povezavi z odzivom premierja na nedavno dogajanje je Fajonova zatrdila, kako naj bi ji premier skoraj vsak dan zapisal kakšno cinično, tudi če se 14 dni ne oglasi. “Ni pomembno, rad diskreditira politične tekmece. Zdi se mi smešno, da vlada umika oznako zaupno, ko je vendarle to poročilo predsednika Kučana bilo opravljeno že dolgo nazaj v knjigi dr. Jožeta Repeta (zadnjih 10 strani). To sem si prebrala, ko je bil Kučan poseben odposlanec ukvarjal iz BIH in iskal možno pot iz kompleksne situacije v državi, ki je danes še vedno takšna.” Po njeno naj bi se zdelo, da v tem primeru vlada preusmerja pozornost na dokument, ki po desetih letih naj ne bi imel več takšne teže. Ker se Fajonova očitno ne more sprijazniti, da vlada nima nič s famoznim non paperjem, ni zmogla, da ne bi zatrdila: “Še danes nismo slišali od premierja, kaj pa je ta non paper, ki dejansko spreminja meje. Če pogledamo oba dokumenta nista primerljiva.”
Avtorica non paperja, četudi obstaja, ni Vlada RS
Tonin je Fajonovi pojasnil, da se je proti lažem najlažje boriti z resnico. “V preteklih mesecih, tednih, se je prelilo veliko črnila in izreklo besed na račun te vlade češ, kako naj bi izdelala nek non-paper o novi delitvi meja na Balkanu. Tega vlada preprosto ni naredila. Edini dokument s podobno vsebino je dokument, ki ga je pripravil nekdanji predsednik republike Kučan. Ta dokument govori o tem, da v kolikor se v okviru Bosne ne bodo uspele ključne institucije in politika dogovoriti o resnih reformah, ki bi pomagali državi, da naredi korak naprej, očitno ne obstaja druga možnost kot da se mirno razidejo.” Tonin je poudaril, da preprosto ne razume Fajonove, čemu ta meni, da je težava, da vlada umakne oznako zaupno, če pa je bi del dokumenta že objavljen v knjigi Repeta. “Dejansko pa mej na Balkanu danes nihče ne spreminja. Meje BIH in ostalih balkanskih držav so še zmeraj takšne kot so bile določene po zadnji vojni.”
Foto: STA
Fajonova je nadaljevala v svojem slogu in zatrdila, kako naj bi imeli težavo, ker ta non paper obstaja. “Znano je, da v njem spreminja meje. Ne samo v BIH, tudi ko gre za Albanijo in Kosovo, kar lahko res vodi v krvave vojne v regiji. V Bruslju je poznan, da je zaokrožil iz slovenskih diplomatskih krogov,” je zatrdila, Tonin pa je ob tem še enkrat poudaril, da avtorica non paperja, četudi obstaja, ni Vlada RS. “To je večkrat povedal tudi predsednik vlade,” je bil jasen Tonin.
Kljub navedbam Fajonove obstajajo države, ki ne sodelujejo v evropskem tožilstvu
Kljub temu, da skoraj ne mine dan, da se ne bi Fajonova obregala ob vlado ali pa premierja ne čudi, da je vnovič razlagala, kako naj bi kršenje pravne države danes postalo samoumevno. “Del svobode govora ni razveljavitev postopkov imenovanja delegiranih evropskih tožilcev. Državno tožilstvo je vložilo ovadbo zoper vlado,” je zatrdila. Fajonova je dejala, kako naj bi bila Slovenija edina država, ki tega še ni naredila. “Verjemite, da takšne pobude glede razprave ne prihajajo od ene nacionalne delegacije. Smo v fokusu, smo na tapeti. To, da še vedno nimamo delegiranih evropskih tožilcev imenovanih je slaba pika za Slovenijo. O tem bomo govorili na plenarnem zasedanju, ker je to edina država danes.”
Tonin je Fajonovi nalil čistega vina in s povedanim dal vedeti, da trditve Fajonove ne držijo. Švedska, Danska, Irska, Poljska in Madžarska so namreč države, ki ne sodelujejo v evropskem tožilstvu. Slovenija pa pri tej zadevi sodeluje. “Z ničemer Slovenija ne onemogoča delovanja evropskega tožilstva. Lahko normalno naprej deluje, kot mora. V NSI smo podporniki vladavine prava, kar pomeni, da je potrebno postopke izvesti v skladu z našo nacionalno zakonodajo. Po tej zakonodaji bi morali biti predlagani najmanj trije kandidati, izmed katerih bi potem na evropski strani izbrali dva . Kljub temu, da so štirje izpolnjevali pogoje, sta bila izbrana samo dva. Ponovljen bo postopek in imeli bojo možnost izbrati dva kandidata iz predlaganih treh.” Fajonova je za konec še poudarila, da resnično upa, da bodo predčasne volitve čimprej, saj naj bi bilo po njeno stanje v državi slabo. “Upam, da bomo zmagali in postavili vlado.” S tem je dala jasno vedeti, čemu lahko vse skozi opazujemo njihove konstantne akcije, ki so usmerjene proti vladi, ki za razliko od prejšnjih sprejema ukrepe, ki gredo v korist državljank in državljanov. Nekaterim pač ni mar, da se urejajo področja, ki so bila prej pod njihovo vladavino zapostavljena. Želja po oblasti (denarju) je neizmerna.
