Število migrantov na t. i. balkanski migrantski poti se nevarno veča. Vlada Bosne in Hercegovine je zato zaradi naraščajočega števila migrantov z Bližnjega vzhoda že zaprosila za mednarodno tehnično in finančno pomoč pri preskrbi t. i. prebežnikov. V BiH poudarjajo, da v državo pride vsak dan več kot 100 migrantov in da zato potrebujejo mednarodno pomoč.
V Bosni vsak dan več ilegalnih migrantov
“Pričakujemo strokovno, tehnično, predvsem pa finančno pomoč, da prebežnikom zagotovimo bivališča, zdravstveno oskrbo in možnosti izobraževanja,” je za medije dejal premier BiH Denis Zvizdić. Kot pravi, je treba najprej poskrbeti za ustrezne namestitve za migratne, ki se v večji meri nahajajo v Sarajevu ter na zahodu države na meji s Hrvaško. Begunska pot preko BiH je namreč od začetka maja vse bolj aktualna za migrante in samo od začetka leta so v BiH zabeležili 3000 ilegalnih migrantov, od katerih jih je okrog 400 zaprosilo za azil, poročajo agencije.
Medtem je svet ministrov BIH na torkovi seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, sprejel načrt nujnih ukrepov za soočanje z migrantsko krizo. Med prioritetnimi nalogami je izboljšanje nadzora meje, učinkovitejši boj proti nezakonitim migracijam in tihotapljenju ljudi ter uveljavitev sporazumov o vračanju tistih, ki nezakonito vstopijo v državo, so sporočili s sedeža vlade BiH. V sodelovanju z nevladnimi in mednarodnimi organizacijami načrtujejo v BiH tudi povečati namestitvene zmogljivosti za ilegalne migrante in ranljive kategorije prebežnikov.
Ustanovili bodo tudi operativni štab, ki bo koordiniral dejavnosti vseh pristojnih inštitucij BiH pri izvajanju načrta. Med drugim bodo pristojne oblasti v Črni Gori in Srbiji pozvali k sprejetju ukrepov, ki bodo pripomogli k reševanju migrantske krize v BiH, s Hrvaško pa bodo sodelovali pri preprečevanju nezakonitega gibanja migrantov.
Zapleten je tudi položaj v sami BiH, saj v Republiki srbski zavračajo namestitev beguncev, ker nimajo ustreznih pogojev in sredstev za oskrbo, v Federaciji BiH pa so oblasti pred kratkim predlagale, da bi po celotni državi izbrali vojašnice, v katerih bi uredili namestitvene centre za begunce.
Hrvaška policija krepi nadzor meje z BiH
Hrvaškim policijskim upravam na obmejnih območjih z Bosno in Hercegovino so naložili dodatno krepitev nadzora meddržavne meje, ki je dolga približno 1000 kilometrov. Ta ukrep na hrvaško-bosanskohercegovski meji od Hrvaške zahtevajo Slovenija, Avstrija in Nemčija, je v začetku tedna poročal Jutarnji list na svoji spletni strani. Kot dokaz, da namerava Hrvaška okrepiti nadzor meje, časnik navaja nedavni razpis hrvaškega notranjega ministrstva za nakup 60 policijskih terenskih vozil v vrednosti 1,2 milijona evrov.
Neimenovani hrvaški policijski vir je za časnik ocenil, da grožnja migrantskega vala ni niti približno taka, kot je bila pred dvema letoma, a je “stanje resno”. Dodaja, da na Hrvaškem niso zabeležili bolj množičnih poskusov prihoda ilegalnih migrantov iz BiH. Meni, da migranti še iščejo območja, kjer bi najlažje vstopili na Hrvaško izven mejnih prehodov.
Hrvaški mediji v zadnjem času poročajo, da obstaja nova “južna balkanska migrantska pot”, ki vodi iz Grčije preko Albanije, Črne gore in BiH na Hrvaško, medtem ko je pot čez Makedonijo in Srbijo “praktično zaprta”. Največji migrantski pritisk na Hrvaško v zadnjem času prihaja s severozahoda BiH, z območja Cazina in Velike Kladuše, od koder migranti poskušajo čez Karlovško županijo priti do Slovenije. Na tem delu Hrvaške je razdalja med BiH in Slovenijo približno 70 kilometrov. Jutarnji list poroča, da hrvaška policija ne želi posredovati informacij o nezakonitih migrantih.
Časnik se sklicuje na izjave slovenske policije, da je trenutno na območju Grčije in Albanije med 50.000 in 60.000 ljudi, za katere je edini cilj vstop v Evropsko unijo. Dodaja, da bi se Hrvaška lahko kmalu soočala z dodatnimi težavami, potem ko je Avstrija sprejela nov zakon o tujcih in bo v skladu z dublinsko uredbo na Hrvaško vrnila vse migrante, ki so v EU vstopili preko nje, niso pa bili registrirani.
V Sloveniji več »mladoletnih tujcev brez spremstva«
Leta 2017 je v državah EU za mednarodno zaščito zaprosilo 31.400 mladoletnih oseb brez spremstva, kar je skoraj polovico manj kot leta 2016. V Sloveniji se je medtem njihovo število povečalo, saj jih je za azil zaprosilo 390, povečini iz Afganistana. Leto pred tem jih je za azil zaprosilo 245, ugotavljajo v evropskem statističnem uradu Eurostat.
Mladoletni prosilci za azil brez spremstva so predstavljali približno 15 odstotkov vseh prosilcev za azil, mlajših od 18 let. Največ jih je bilo moških (89 odstotkov), najpogosteje pa so prihajali iz Afganistana. Teh je bilo 17 odstotkov, so v predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji povzeli izsledke Eurostata. V Sloveniji je leta 2017 za azil zaprosilo 390 mladoletnih oseb brez spremstva, medtem ko jih je bilo leto poprej 245. Skoraj vsi so bili moški (99 odstotkov), desetina pa jih je bila mlajših od 14 let. Skupaj so predstavljali 76,1 odstotka vseh mladoletnih prosilcev za azil. Največ jih je bilo iz Afganistana, in sicer 270.
Skoraj vsak tretji mladoletnik brez spremstva je za azil zaprosil v Italiji, kjer so jih našteli nekaj več kot 10.000. Nekaj manj, 9100 jih je za azil zaprosilo v Nemčiji, 2500 v Grčiji, 2200 v Veliki Britaniji in 1400 v Avstriji. Po več kot tisoč jih je bilo tudi na Švedskem in Nizozemskem. Omenjenih sedem držav je tistih, v katere je prispelo 90 odstotkov vseh mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva. Njihovo število se je v Italiji in Grčiji sicer povečalo, v preostalih navedenih državah pa zmanjšalo, še zlasti znatno v Nemčiji (za 26.900 manj prosilcev kot v letu 2016). Največ mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva je bilo državljanov Afganistana (17 odstotkov oz. 5300), med temi jih je bilo 2200 registriranih v Nemčiji, njihovo drugo najpogostejše državljanstvo je bilo eritrejsko, tretje pa gambijsko, med drugim še ugotavljajo pri Eurostatu.
Zaradi povečanja števila migrantov zaskrbljena tudi Evropska komisija!
Na zaskrbljujoče stanje glede migracij opozarja tudi Evropska komisija (16. 5. 2018), ki opozarja da so »razmere ostajajo nestabilne zaradi nenehnega migracijskega pritiska, kot je razvidno iz nedavnega povečanja števila prihodov po vzhodnosredozemski in zahodnosredozemski poti. Zato mora biti celotna EU ustrezno pozorna in pripravljena, da se odzove na morebitno sezonsko povečanje migracijskega pritiska ali njegove spremembe«.
Da je nezakonitih migrantov vse več kaže tudi vsakodnevno dogajanje na naši južni meji, kjer policija komaj še obvladuje situacijo. Južno državno mejo je minuli konec tedna na različnih območjih nedovoljeno prestopilo več kot 100 tujcev. Z novomeške policijske uprave (PU) poročajo o 74 ilegalnih migrantih, s koprske o 26 in z ljubljanske o 13. Šlo je za državljane Sirije, Pakistana, Alžirije, Maroka, Iraka, Tunizije in Kameruna, večina pa jih je zaprosila za mednarodno zaščito.
Tujci, ki so jih izsledili in prijeli novomeški policisti, so državno mejo prestopili na območju Bele krajine in Posavja. Državljani Pakistana, Alžirije, Maroka, Iraka, Tunizije in Kameruna so zaprosili za mednarodno zaščito, zato so jih po zaključenih policijskih postopkih odpeljali v azilni dom. Sedem tujcev pa so policisti predali hrvaškim varnostnih organom.
Med 26 tujci, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo na območju PU Koper, je bilo 17 državljanov Sirije. Med njimi jih je 14 zaprosilo za mednarodno zaščito in so jih odpeljali v azilni dom. Prav tako so tja odpeljali dva državljana Jemna in 13 državljanov Sirije, ki so jih prijeli pri Slavskem Lazu na območju policijske postaje Kočevje. Seveda pa je veliko migrantov ušlo nadzoru slovenske obmejne policije, saj je le-ta kadrovsko podhranjena.
Slovenska policija na meji »ujame« od 10 do 20 odstotkov nezakonitih migrantov
Poznavalci policijskega dela pri tem opozarjajo, da naša policija na meji »ujame« od 10 do 20 odstotkov nezakonitih migrantov, ostali pa se neopaženi prebijejo čez mejo, kar pomeni, da je minuli vikend nezakonito prešlo hrvaško-slovensko mejo okoli tisoč migrantov. Njihova številka pa še narašča…
In kaj dela slovenska vlada in z njo povezani režimski mediji? Obnašajo se in poročajo, kot da migracije sploh niso problem. Za predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle Mira Cerarja pa je glavna skrb trenutno predvsem to, kako bi se pred volitvami lahko pojavil v čim več rumenih medijih…
