8.8 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Mesec pripravlja nove obremenitve za delavce in gospodarstvo

Piše: Gal Kovača (Nova24tv.si)

Ministrstvo za delo je delodajalcem in sindikatom predstavilo izhodišča za načrtovano reformo pokojninskega sistema. Na mizi so nekateri mehki ukrepi, rdeča nit predlogov pa so predlagane nove obremenitve gospodarstva in proračuna. 

Poleg mehkih ukrepov, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, najbolj bode v oči predlog dodatne obdavčitve premoženja in dohodkov, ki ne izvirajo iz premoženja. Predloge za obdavčitev premoženja (predvsem nepremičnin), so v Levici skušali predstaviti že v preteklih mesecih, a so naleteli na hudo nasprotovanje strokovne javnosti in davkoplačevalcev. Eden od predlogov je tudi zvišanje prispevkov popoldanskih s. p.-jev in predlog povečanja davčne obremenitve gospodarskih subjektov s povečanjem “prispevkov delodajalca”.

Najprej o “mehkih” ukrepih. Ministrstvo za delo, na čelu katerega je (zaenkrat še) Luka Mesec, je pogajalski skupini Ekonomsko-socialnega sveta predstavilo serijo ukrepov, s katerimi nameravajo spodbujati kasnejše upokojevanje. Znotraj omenjenega nabora izpostavljajo, da ne nameravajo podaljšati delovne dobe, ki v tem trenutku znaša 40 let. Predlagajo podaljšanje obstoječih ukrepov, ki so namenjeni motiviranju k poznemu upokojevanju. Ohranili bi izplačilo 40 odstotkov pokojnine za delo po dopolnjeni pokojninski dobi, dodatni odmerni odstotek za delo po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe kot tudi subvencije za prispevke starejših. Če bi bil doseženo soglasje, bi uvajali tudi nekatere svoje ukrepe.

Predlagajo zvišanje vdovskih pokojnin. STA poroča, da bi namesto zdajšnjega sprotnega prevajanja plač iz bruto v neto pri odmeri pokojnine upoštevali bruto plače, ki bi se ob upokojitvi preračunale v neto plačo po takrat veljavni obdavčitvi in stopnji prispevkov. Prenovili bi tudi sistem invalidskega zavarovanja. Hkrati predlagajo tudi, da posamezniki ne bi več mogli zmanjšati upokojitvenih pogojev s služenjem vojaškega roka in otroki. Odslej bi na tak način lahko samo zvišali pokojnine. Najvišje število let, ki jih je možno dokupiti, bi se znižalo iz pet na tri leta, poroča N1.

Karierni razgovor
Eden izmed predlogov, ki bi pomagal obdržati delavce v delovni populaciji, je tudi karierni razgovor po izpolnjeni delovni dobi, v katerem bi se delodajalec skušal dogovoriti z delavcem o prilagoditvi delovnega mesta, obremenitvi in vsebini dela. Kako točno bi bilo to videti v praksi, sicer ni jasno. Delavec v gospodarstvu skozi kariero že tako ali tako napreduje iz delovno intenzivnejših položajev k položajem, kjer se pričakuje vodenje. Podobno je v javnem sektorju. Ministrstvo predlaga sistem 80/90/100. Delavec bi tako delal z 80-odstotno obremenitvijo, prejemal 90-odstotno plačo delodajalca, prispevki pa bi bili plačani v celoti, torej 100-odstotno.

Ob uveljavitvi tega modela bi bil delodajalec dodatno finančno obremenjen. Ta bi namreč moral plačati delavca 10 odstotkov več, kot je bil vreden njegov doprinos.

Dvig upokojitvene starosti
Eden od predlogov se nanaša tudi na dvig upokojitvene starosti. Delavec se lahko trenutno upokoji po dopolnjenem 60. letu starosti in pri dopolnjenih 40 letih delovne dobe, ali pri  dopolnjenem 65. letu starosti, če delavec ni dosegel potrebne delovne dobe. Na ministrstvu razmišljajo tudi o tem, da bi podaljšali referenčno obdobje, ki trenutno znaša 24 let. Referenčno obdobje se praviloma nanaša na obdobje, ko je bila plača delavca najvišja. Če bi obdobje razširili, bi se upoštevala tudi obdobja, ko je bila plača nižja, kar posledično pomeni, da bi bile tudi pokojnine nižje.

Eden od predlogov, ki je na mizi, pa je tudi  sprememba izračuna, ki se uporablja pri usklajevanju pokojnin. V izračunu bi imela večjo težo inflacija. S tem ukrepom bi lahko bile pokojnine tudi nekoliko višje.

Nove obremenitve za gospodarstvo in posameznike
Med predlaganimi ukrepi pa so tudi tisti, ki so se ob javnih predstavitvah v tekočem mandatu izkazali za izrazito sporne in nepriljubljene med slovensko javnostjo. Povezani so z novimi davčnimi obremenitvami. Eden od predlogov ministrstva se nanaša tudi na dodatne vire financiranja iz denarnic davkoplačevalcev. Obdavčili bi dodatno premoženje in dohodke, ki ne izvirajo iz dela.

Tovrstni predlogi so v preteklih mesecih naleteli na hudo ogorčenje. Dosedanji predlogi so se v večji meri nanašali na obdavčenje nepremičnin. Po prvotnih predlogih bi bila obdavčena druga in tretja nepremičnina, nato je v javnosti zaokrožil predlog, da bi obdavčili vsako nepremičnino, temu pa je sledila še ena sprememba, in sicer, da bi se pri obdavčitvi nepremičnin upošteval tudi osebni dohodek. Številni so ob tem špekulirali, da so vodilni kadri v Levici šele naknadno ugotovili, da bi bili tudi sami podvrženi novim davkom, zato so skušali najti način, kako se jim izogniti. Več – TUKAJ. Posamezniki bi bili dodatno obremenjeni tudi z ukrepom dodatne obdavčitve popoldanskih s. p.-jev.

A pozor, dodatne obremenitve dela ne prihajajo samo za financiranje sprememb pokojninskega sistema. Posebni davek načrtujejo tudi za financiranje dolgotrajne oskrbe. Več – TUKAJ.

 

Po predlogih ministrstva pa bi gospodarstvo poleg nove obremenitve, ki bi se izkazala skozi model 80/90/100, obremenili tudi s povečanimi prispevki delodajalca. Od bruto plače delavca se trenutno odvaja 24,35 odstotka, 15,5 s strani delavca, 8,85 pa s strani delodajalca. Po predlogu ministrstva bi se prispevka izenačila, tako da bi se od bruto plače še vedno odvajalo isto, delodajalec pa bi prispeval več.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine