2.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Mednarodna politika z Macronom na čelu glede bližnjevzhodnega vprašanja nadaljuje z “izumljanjem tople vode”

Piše: G. B.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Parizu ob odprtju konference o humanitarni pomoči prebivalstvu v Gazi pozval k prizadevanjem za prekinitev ognja med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Napovedal je tudi, da bo Francija letos povečala humanitarno pomoč za ljudi v Gazi na sto milijonov evrov, poročajo mediji. 

Konference se sicer udeležuje tudi slovenski premier Robert Golob, ki je v Pariz pripotoval v spremstvu Tine Gaber, čeprav viri trdijo, da je na “slovensko prvo damo” močno alergična njena francoska kolegica Brigitte Macron. Kot je prejšnji mesec poročal Požareport, se je to zgodilo, potem ko naj bi francoske obveščevalne službe predsedniškemu paru postregle s podatki o liku in delu Tine Gaber v Monaku, kjer je živela pred pandemijo covid19 in naj bi se vpletla v precej bizarne posle glede kriptovalut, sicer pa je že takrat živela precej razkošno.

Na Zahodu nič novega

A brez “šova” pač ne gre in očitno so tudi mednarodne konference, s katerimi mednarodna politika dokazuje, da ima velik vpliv tudi takrat, ko ga nima, ravno pravi teren za glamur “prvih dam”, tudi tistih, ki imajo za seboj kariero starlete. Namen konference pa naj bi bila humanitarna pomoč civilistom v Gazi. Ali, natančneje povedano, izboljšanje koordinacije mednarodne pomoči za Gazo ter zbiranje dodatnih humanitarnih sredstev za prizadeto prebivalstvo. Gostitelj srečanja Macron je od začetku konference pozval k “prizadevanjem za prekinitev ognja” med Izraelom in Hamasom v Gazi, kjer se ob izraelski ofenzivi v odgovor na Hamasove napade 7. oktobra krepi humanitarna kriza, na območju pa primanjkuje elektrike, goriva, vode in medicinskih pripomočkov.

“Na kratki rok moramo delati na zaščiti civilistov. Za to zelo hitro potrebujemo humanitarni premor in moramo si prizadevati za prekinitev ognja,” je dejal Macron udeležencem konference, na kateri pričakujejo tudi dodatne finančne zaveze za podporo ljudem v Gazi. Francija bo tako letos za humanitarno pomoč palestinskemu prebivalstvu namenila dodatnih 80 milijonov evrov, s čimer bo pomoč dosegla sto milijonov evrov, je še napovedal francoski predsednik. “Od 7. oktobra je Francija napovedala 20 milijonov evrov dodatne humanitarne pomoči in ta prizadevanja bomo povečali na sto milijonov evrov v letu 2023,” je izjavil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Dan pred začetkom konference je zveza 13 največjih humanitarnih organizacij, med njimi Zdravniki brez meja, Amnesty International in Oxfam, svetovne voditelje pozvala, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli takojšnjo prekinitev ognja v Gazi.

Koliko časa se bo mednarodna javnost še sprenevedala glede pomoči v Gazi? (foto: Boštjan Podlogar / STA)

Nočejo videti resnice

Dejansko pa tovrstne pobude delujejo zelo kičasto, saj se o humanitarni pomoči prebivalcem Gaze dejansko govori že zelo dolgo časa, a glavni faktor humanitarne krize je vsekakor Hamas, ki ima na tem območju absolutno oblast. Območje Gaze je namreč dobesedno prepredeno s podzemnimi rovi, v katerih svoje dejavnosti opravlja Hamasova mreža, ki ima očitno tudi zelo močno vojaško podporo sorodnih terorističnih organizacij ter avtoritarnih režimov.

Navsezadnje kriza v Gazi ne traja šele zadnji mesec, pač pa že dolga leta. Že leta 2014 je portal Siol.net objavil članek o tem, kako so Palestinci začeli graditi podzemne rove z namenom tihotapljenja orožja iz Egipta v Gazo mimo oči izraelskih obrambnih sil. Ti rovi so bili že takrat edina možnost preživetja, pa še za ves uvoz izdelkov je Hamas zaračunaval prebivalcem visok davek. Podzemna trgovska pot se je zelo zaostrila, ko je nov egiptovski režim zaprl vhode v številne tunele, in s tem v Gazi sprožila novo gospodarsko in humanitarno krizo. “Edina pot iz pekla Rove so Hamasove sile redkeje uporabljale tudi za napade na izraelske mejne prehode. Pod prehodom so namreč rov napolnili z eksplozivom in tako od spodaj navzgor razstrelili mejni prehod,” je tedaj pisal portal Siol.net.

Podzemni rovi so bili že večkrat tarča izraelskih sil, samo leta 2009 naj bi jih uničili 200, vendar so jih Palestinci hitro spet zgradili. Celoten rov je namreč precej težko uničiti, saj zgolj bombardiranje več metrov globokega vhoda same podzemne cevi sploh ne uniči. “Uspešno uničenje celotnega rova z njegovimi kraki mora biti zato točno locirano in začrtano, najdejo pa ga lahko le z zvočnimi, seizmičnimi ali radarskimi napravami.” Mreža podzemnih, med seboj povezanih rovov je pred izraelskimi obveščevalci dobro skrita. Vhodi so v glavnem v spodnjih nadstropjih hiš, mošej, šol in drugih javnih stavb, od tam pa se je treba spustiti od deset do 25 metrov globoko. Omenjene rove je Hamas uporabljal tudi za teroristične napade na izraelske mejne prehode.

Uničevanje Hamasove podzemne infrastrukture pa je tudi glavni cilj ofenzive izraelske vojske v Gazi. Po poročanju The Times of Israel je bilo na območju Gaze uničenih približno 130 predorov, odkar je Izrael prejšnji mesec začel svojo kopensko operacijo za razgradnjo Hamasove teroristične infrastrukture v palestinski enklavi, so v sredo sporočile izraelske obrambne sile. Po 10 urah spopadov so zavzele trdnjavo Hamasa, znano kot postojanka 17, v zahodni Jabaliji. Več TUKAJ.

Ker pa je znano, da ima Hamas pravzaprav vse prebivalce Gaze za svoje talce (zato jim ne pusti zapuščati tega območja), je težko pričakovati kaj drugega kot humanitarno krizo. Očitno pa mednarodna politika ne želi videti resnice in še naprej vlaga milijone v humanitarno pomoč, kjer pa je glavno vprašanje, kam se denar sploh pretaka. Čedalje več je indicev, da z denarjem Zahoda dejansko Hamas kupuje novo in novo orožje, medtem ko civilno prebivalstvo od tega nima nič.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine