Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Verodostojnost agencije Mediana je že nekaj časa vprašljiva zadeva, glede na večkratne dokaze, da je bolj ustvarjala javno mnenje, kot pa ga merila. Tokrat je Mediana nekdanjega direktorja GEN-I-ja Roberta Goloba, ki nima ne stranke niti ni dejaven v politiki, na lestvici med politiki v svoji nedeljski raziskavi RTV Slovenija uvrstila na prvo mesto v primeru, da bi na volitvah sodeloval. Tudi tolikšni prehodi volivcev od SDS k Golobovi stranki so po mnenju politologa s Fakultete za družbene vede dr. Mira Hačka neverjetni. To povedo tudi podatki agencije Parsifal, kjer bi nov obraz levice največ odtegnil SAB, LMŠ in SD. Najmanj pa Slovenski demokratski stranki, in sicer le 0,7 odstotka.
Javnost je v zadnjih tednih priča sumljivim lansiranjem novih obrazov na politično sceno s strani agencij za javnomnenjske raziskave. Pri tem veliko vlogo agencija Mediana, ki je tokrat izvajala javnomnenjsko raziskavo za RTV Slovenija, v kateri je največjo podporo v primeru sodelovanja dobil Robert Golob.
Omenjene “raziskave” služijo agresivnemu serviranju novih obrazov ali pa navijaškemu promoviranju obstoječi levo-desno politični krajini. Najbolj zanimivo, če ne celo smešno pa je dejstvo, da so bili nekateri s strani glavnih medijev že razglašeni za zmagovalce kljub dejstvu, da nimajo niti ustanovljene stranke, kaj šele programa, niti javnost o njih kaj ve in podobne nejasnosti, ki bi morale biti kristalno jasne v tem primeru.
Mediana za RTV Slovenija opravlja javnomnenjsko poizvedbo, ki jo do parlamentarnih volitev objavlja vsako prvo nedeljo v mesecu. Sodeč po njihovi raziskavi bi v primeru jutrišnjih volitev podporo dobile naslednje stranke z naslednjimi odstotki: Največ glasov, in sicer 17,6 odstotka anketirancev bi podprlo stranko SDS. SD bi podprlo 12,4 odstotka volivcev, Levico 6,8 odstotka, LMŠ 5,5 odstotka, NSi 4,6 odstotka, SAB pa 3,9 odstotka. Med parlamentarnimi strankami se tri stranke ne bi več uvrstile v parlament. DeSUS bi podprlo le še 1,5 odstotka volivcev, SNS 1,4 odstotka in Konkretno (nekdanji SMC) 0,8 odstotka. Med obstoječimi neparlamentarnimi strankami bi največ podpore prejeli Pirati (3,3 odstotka), sledijo jim Zeleni (2,4 odstotka), SLS (1,9 odstotka) in Dobra država (1,9 odstotka). Kar 19,2 odstotka vprašanih še ni vedelo, katero stranko bi podprli.
Na prirejenost rezultatov je na družbenem omrežju Twitter opozoril tudi predsednik vlade, Janez Janša, ki je objavil tudi rezultate Parsifalove ankete. Rezultati Parsifalove ankete prikazujejo, da bi tudi v primeru druge izbire, kjer je vključen Robert Golob, SDS še vedno dobil največje število glasov, in sicer 19 odstotkov, medtem ko bi Lista Roberta Goloba dobila 14 odstotkov glasov, kar je več od odstotkov podpore vsem drugim strankam, še vedno pa je največji odstotek neopredeljenih, ki je dobrih 20 odstotkov.
Da je sporen prikaz odstotka volivcev, ki bi iz SDS in NSi prešli na Listo Roberta Goloba, meni tudi dr. Miro Haček, ki meni, da to v tem trenutki ni možno, glede na to, da je Robert Golob 90 % volivcem neznano ime, prav tako pa sta neznana tudi njegov program in kadri in, “tudi v primeru, da bi bila to aktivna politična stranka, je težko verjeti, da bi se volivci SDS, ki jih je Golob javno označil za “fašiste” po vsem tem odločili zanj. Gre za popolnoma drugačen profil kandidata. Ta del volilnega telesa bi kvečjemu lahko prešel na Povežimo Slovenijo”, je še dodal.
“Golob se zajeda v stranki SAB in LMŠ, v manjši meri tudi SD, kar kaže na to, da se bo, če se bo, uveljavljal predvsem na tem delu političnega prostora, torej levo od sredine. Mislim, da je to zelo slaba ideja t. i. “arhitektov novih obrazov”, kot prvič ni nov obraz, kot drugo pa je točno tisti profil, ki ga levosredinska politika na nek način zaničuje, nek turbo kapitalist tajkun, predstavlja vse tisto, proti čemer se borijo. To je malce čudno,” meni dr. Haček.
Javna televizija ima točno predpisane pristojnosti
Haček je tokrat komentiral tudi rezultate javnomnenjskih raziskav, ki jih je že prej opravljala agencija Parsifal, in jih označil za bolj verodostojne, kakor se je pokazalo tudi na volitvah, ko smo dobili dejansko stanje. Meni, da je zelo sporno v javnomnenjske raziskave vključevati stranke, ki to sploh še niso, oziroma spraševati ljudi po tem, ali bi volili nekoga, ki ga sploh ne poznajo. “Ljudi bi morali prvo vprašati, ali sploh poznajo stranke, preden jih sprašujejo po tem, ali bi jih volili. S takimi anketami ne merijo mnenja, ampak ga ustvarjajo, kasneje pride potem do soočenj med kandidati na podlagi teh rezultatov. Sicer se privatne televizije lahko same odločajo, koga na soočenja povabijo in v tem primeru lahko povabijo tudi nekoga, ki ni politično aktiven. Javna televizija pa tega ne sme početi, tako je jasno zapisano v zakonu,” je zaključil Haček.
Treba je poudariti resnost javnomnenjskih anket v razvitih demokratičnih državah, saj je njihova natančnost ne le glavni kapital izvajalskih agencij, tudi njihov obstoj ima v primeru ugotovljene nestrokovnosti in prirejanja lahko hude posledice in točno temu smo danes v Sloveniji priča, ko govorimo o Mediani in RTV Slovenija. Tako javna televizija kot omenjena agencija uporabljata očitno neetične strategije za doseganje svojega cilja in to je očitno manipulacija volivcev. Žal se to vse dogaja brez posledic, kljub temu, da se na neurejenost tega področja opozarja že nekaj časa.
