Med Poljčami in Čebinami: Kaj se je zgodilo, da se ponovno vzpostavlja star sistem?

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, poklon vlade Čebinam in sveže zanikanje vojne za Slovenijo so dejstva, ki so v nasprotju z duhom in dosežki slovenske osamosvojitve ter meglijo razlikovanje med vrednotami slovenske nedemokratične dobe pred osamosvojitvijo in demokratične dobe po njej. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je videlo potrebo, da z omizjem visoko kompetentnih sogovornikov osvetli temeljne vrednote našega ustavnega reda, pa tudi razlike z nedemokratičnim režimom, ki smo se mu odpovedali z osamosvojitvijo.

V duhu razlikovanja “med Poljčami in Čebinami” je po mnenju VSO prav, da se ponovno zavemo, zakaj je Ustavno sodišče RS pred leti zavrnilo predlog poimenovanja neke ceste s Titovim imenom.

Potem ko je predsednik združenja VSO Lojze Peterle pozdravil navzoče in navedel razloge za organiziranje pogovornega omizja, je nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Ernest Petrič izrazil presenečenje, da se na Slovenskem tako malo zavedajo, kako veličastno je obdobje osamosvojitve, ko se je prvič v tisočletni zgodovini zgodil čudež in smo doživeli osamosvojitev. “Prvič smo dobili usodo v svoje roke, da sami odločamo o sebi. To se je zgodilo po naši zaslugi in zaradi okoliščin, ki so bile takrat,” je izpostavil in se spomnil časa, ko je bil predsednik ustavnega sodišča, ki je bil v tistem času uravnoteženo, in odločbe o poimenovanju Titove ceste.

Ustavno sodišče je do nedavnega zavračalo poskuse, ki so bili značilni za totalitarne režime
Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Peter Jambrek je v nadaljevanju izpostavil, da je potrebno spomniti, da je bil tisti ustavni in politični sistem, ki je vladal v Sloveniji pred aprilom 1990, od tega datuma sistemsko, normativno na ustavni in politični ravni ukinjen. Ukinile so ga namreč prve poštene pluralne volitve leta 1990, ukinila ga je je Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki je bila sprejeta na podlagi plebiscita iz decembra 1990, potem je bilo vse skupaj zaokroženo s sprejetjem ustave decembra 1990. “Vsa ta ustavna identiteta je bila skozi devetdeseta leta utrjevana in konkretizirana s številnimi sodbami ustavnega sodišča, ki sta jih avtorja Dovžan in Tekavec strnila v knjigo, kjer je zbranih več kot 100 sodb in ima naslov Temne strani slovenske pravne preteklosti v luči slovenske ustave,” je izpostavil.

Ustavno sodišče je po besedah Jambreka še do nedavnega delovalo in sledilo tej logiki poskusa trajno preprečiti kakršnokoli soglašanje ali celo izvajanje ukrepov, ki bi bili značilni za totalitarne režime. “Za nas, ki smo tu iz časov osamosvajanja, se dogajajo res zanimive stvari, kot so vojaške časti pri pogrebu znamenitega častilca oblasti totalitarnega sistema ali pa nastop članice vlade na proslavi ustanovitve neke totalitarne organizacije, ki je odgovorna na ozemlju RS od leta 1941 do leta 1990. So ti dogodki protiustavni?” je izpostavil in dodal, da gre za poskus legitimiranja nekega sistema, ko Partija ni imela le oblasti, temveč tudi ves denar. “Gre za vzpostavitev starega sistema, ko centralni komite uporablja tudi denar po lastni presoji.”

Ustavni sodnik Jaklič: Nismo niti svobodna, niti demokratična družba
“Za mene je ta debata o svobodni, demokratični družbi. Mi nismo prva demokracija na svetu. Države pred nami so šle to pot. To pomeni ustavna sodišča, vrhovna sodišča po svetu so izdelala razne kriterije, vsebine, ki so nujne za obstoj demokratične družbe. In ena teh vsebin je ta – prelom oziroma nasprotje totalitarnemu režimu. Z osamosvojitvijo smo prišli do tega, vsaj na deklaratorni ravni, vrata so se odprla,” je v nadaljevanju izpostavil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič in dodal, da je to potrebno tudi izvršiti, kar pa je proces, ki potrebuje desetletja ali več.

Svobodna demokratična družba med številnimi drugimi predpogoji po besedah Jakliča zahteva enotnost državljank in državljanov glede tega, da eden drugemu priznavamo osnovne človekove pravice, to je svoboda vsakega posameznika, ki je enaka svobodi drugega, in pa demokratičnost – da imamo svobodne, poštene volitve, kar pa je v nasprotju s tem, da velik del državljank in državljanom daje veljavo vzorcem in osebnostim, ki so delu državljanov hudo kratile človekove pravice. “Nekateri ti predstavniki, ki so hudo trpeli pod prejšnjim režimom, še živijo med nami, prav tako njihovi potomci. Vse to je preblizu, da bi lahko pustili glorifikacijo osebnosti ali pa vzorcev prejšnjega sistema.”

Jaklič je poudaril, da sta ta dva sistema nezdružljiva. “Zato mi je povsem razumljiva ustavna odločitev o prepovedi poimenovanja Titove ceste, ker je tukaj država tista, ki daje veljavo totalitarnim osebnostim in vzorcem,” je izpostavil in dodal, da pri nas tega še nismo ponotranjili. “Nisem več prepričan, da ta primer še velja za precedens za druge primere. To smo lahko videli v primeru občine Radenci. Prav tako smo imeli primer politične stranke in aktov politične stranke, konkretno, poklone pred Kidričevim spomenikom. In to na državni ravni ob medijskem pompu. Odločitev ustavnega sodišča o tem je bila diametralno nasprotna z mojo,” je spomnil.

“Slišal sem stavek, češ, to je bila prva sestava, ko še niso poznali ustavnega prava. Sestava ustavnega sodišča je zato pomembna,” je navedel in dodal, da si želi, da bo nekoč sestava ustavnega sodišča takšna, da bomo demokratična družba. “Žal nismo niti svobodna, niti demokratična družba”.

Bistvo ustavnega patriotizma je v tem, da družba ali nacija ponotranji ustavne vrednote
Med sogovorniki omizja je bil tudi Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora RS med leti 1996–2000, ki je Peterletu izrazil podporo v njegovih aktivnostih. Gre namreč za vrednote slovenske ustave. “Prepričan sem, da je bistvo ustavnega patriotizma v tem, da družba ali nacija ponotranji ustavne vrednote,” je izpostavil in spomnil, da je o tej temi pred nekaj leti govoril Jan Zobec na Višarjah, ko je govoril o temi Tri Slovenije, ena identiteta. Prav tako je izrazil prepričanje, da moramo biti v vsej zapleteni zgodbi optimistični in bomo stali in obstali. “V levici obstajajo modri ljudje. Z njimi se moramo povezati in pogovarjati. Tako, kot imamo dve pljučni krili, dva srčna prekata, v dogovoru moramo najti rešitve.”

V zaključku omizja je ustavni sodnik Jaklič izpostavil, da smo osamosvojitev dosegli, uresničitve svobodne demokratične družbe pa še ne. “Kako to reševati? Politika ima svojo nalogo, pa tudi sodišča. Če vam organi pregona ne bodo delovali, prav tako ne bo izpolnjen eden od podsistemov, ker bomo tako dobili t. i. selektivno pravičnost. Prav tako civilna družba.” Da je dobro več poslušati in malo manj govoriti, je poudaril  dr. Petrič. “Tujcem smo veliko govorili, pa premalo poslušali.” Članstvo v EU in NATO nas po njegovih besedah varuje, da ne bi zajadrali v radikalnost. “Vse zahteva svoj čas, veliko dela in razmisleka.” Peterle je v zaključku pogovornega omizja omenil, da je dragocenost slovenske osamosvojitve to, da smo to naredili po svoji volji.