Piše: G. B.
Dr. Matej Accetto (rojen leta 1974) velja za pravnika, ki je dokaj mlad postal ustavni sodnik. To vlogo je prevzel konec marca 2017, kar pomeni, da se mu bo prihodnje leto konec marca, ravno nekje v času parlamentarnih volitev, izteče mandat.
V njegovo biografiji lahko preberemo, da je diplomiral in doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, magistriral pa na Harvardu. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je habilitiran kot izredni profesor za področje evropskega prava oz. prava EU. To področje Accetto torej zelo dobro pozna. Kot piše Wikipedia, je predaval na mednarodni podiplomski pravni šoli Católica Global School of Law (UCP Lizbona) med letoma 2013 in 2016, že pred tem pa so ga vabili tudi na izobraževalne programe Socialne akademije, katere soustanovitelj je društvo Slovenski katoliški izobraženci.
Z Mirom Cerarjem sodeloval tudi politično
Po teh podatkih bi lahko sklepali, da gre za pravnega strokovnjaka podobnega profila kot je denimo ddr. Klemen Jaklič, ki je prav tako ustavni sodnik. A očitno videz vara. Znano je, da je dr. Matej Accetto soustvarjal program SMC (takrat je bila to Stranka Mira Cerarja) ob njenem nastanku. Kljub temu pa je kasneje kot ustavni sodnik odločal v primerih, v katerih je bila aktivno udeležena SMC in bi se moral iz senata izločiti. Da gre za izjemno sporno delovanje Accetta, razkrivajo dopisi elektronske pošte med takratnimi glavnimi akterji, med njimi je bil tudi Accetto. To je bilo razkrito oktobra 2019, torej pred šestimi leti, tedanji predsednik US Rajko Knez ni ukrepal.
Po poročanju Požareporta je politično okuženost Accetta dokazovala elektronska pošta, ki je razkrila, kako so si dopisovali tedanji vidni člani SMC Milan Brglez, Erik Kopač, Peter Jamnikar in Matej Accetto. Kot je znano, je bila (prvotna) SMC ena od vmesnih faz “novoobraznih” projektov, kot že pred njo Pozitivna Slovenija, za njo pa LMŠ, Svoboda in sedaj Prerod. Kasneje so vsi glavni levičarski nosilci zapustili stranko, ko je vstopila – že pod vodstvom Zdravka Počivalška – v koalicijo, ki je sestavila prejšnjo vlado. Kot je znano, so se Počivalšku za to dejanje grdo maščevali s konstruktom, ki je bil dokončno razgaljen šele pred kratkim.
Vili Kovačič je takrat razkril, da je leto prej (2018) dvakrat poskusil izločiti ustavnega sodnika Mateja Accetta iz postopkov, ki jih je vložil na ustavno sodišče. “Sodnik Matej Accetto je pojasnil, da ni sodeloval pri pisanju strankinega predvolilnega programa in da jima je s predsednikom vlade Mirom Cerarjem skupno zgolj to, da se kot profesorja prava poznata le iz strokovnih krogov,” je zapisano v obrazložitvi ustavnega sodišča. No, kasneje se je pokazalo, da to ni res in da je bilo to sodelovanje tudi politično. Accetto se je tako večkrat znašel v navzkrižju interesov. Izločiti bi se moral tudi iz presoje zakona o tujcih. Urad varuha človekovih pravic je namreč na ustavnem sodišču izpodbijal t. i. sporni člen, s katerim bi Slovenija – ob razglasitvi kvazi izrednih razmer – zaprla mejo pred migranti in onemogočila podajanje prošenj za azil. Accetto je nasprotoval zakonu v navezi z Milanom Brglezom.
Namesto kazni je prišla nagrada – postal je predsednik US
No, v kakšni bolj razviti državi bi verjetno takšne ustavne sodnike ne samo odstavili, ampak celo zaprli. Ampak to je Slovenija. Ko nekdo deluje v interesu vladajoče politike, je tudi primerno nagrajen. Tako je bil Acetto leta 2021 celo povišan v funkcijo predsednika ustavnega sodišča in to funkcijo opravljal vse do decembra lani. V tej funkciji je marca 2023 sprejel tudi komisarko Jourovo. Ker sam zelo dobro pozna evropsko pravo, s tem pa tudi pristojnosti Evropske komisije, ko gre za odločanje ustavnih sodišč posameznih članic, bo zelo težko pojasnil javnosti, da je zavrnil vsak poskus vplivanja evropske izvršilne oblasti na Ustavno sodišče RS.
Poglejmo, kaj se je dogajalo po tem obisku. Ustavno sodišče je izvajanje zakona o RTV zadržalo februarja, Jourova pa je na obisk prišla marca. 26. maja 2023, je ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV Slovenija. Za umik zadržanja glasovali štirje sodniki, in sicer: Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti naj bi glasoval Rok Svetlič, sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič pa naj ne bi glasovala. Matej Accetto in Rajko Knez, ki sta februarja podprla zadržanje novele, sta tokrat očitno glasovala drugače, o čemer je poročala celo spletna stran. MMC RTVS.
Nasploh pa se je takrat “depolitizacija” z “nikogaršnjimi hlapci” v glavni vlogi začela s polno par. Ustavno sodišče je državnemu zboru samo naložilo manjše popravke, a glavno je, da je projekt “depolitizacije” prinesel skoraj identično ureditev kot v začetku devetdesetih let, ko so iz političnih razlogov kar dvakrat odžagali generalnega direktorja Žarka Petana, kasneje pa kadrovali preko Sveta RTVS, ki ga je takrat vodil formalno predstavnik olimpijskega komiteja, dejansko pa politik iz vrst SD Janez Kocijančič.
Ne “depolitizirajo” samo RTV, ampak tudi ustavno sodišče
Posledice “depolitizacije” so sedaj na dlani, saj se gledanost in poslušanost programov RTVS zmanjšuje, vse več pa je tistih, ki so jih njihovi dovčerajšnji zavezniki “vrgli čez ramo”, kot se temu reče v golobističnem novoreku. No, Civilna iniciativa Aktivnih državljanov samostojne Slovenije je Accetta kazensko ovadila, toda ena kazenska ovadba na njegov račun je bila vložena že leta 2019, zgodilo pa se ni nič. Namesto tega koalicija v sestavo ustavnega sodišča namešča nove politkomisarje. Po Accettovem odhodu tja namreč prihajata “stara znanca” Nina Betetto in Primož Gorkič. Kot je nekdaj napovedala tedanja poslanka SMC Jasna Murgel, ki je sedaj spet sodnica (in verjetno bo na podoben način pot na sodišče našla tudi sedanja razvpita poslanka Svobode Lena Grgurevič), “vmes menjamo ustavne sodnike”. Vse gre torej po načrtu!
