Piše: Lucija Kavčič
Pogovarjali smo se z Marjanom Grdadolnikom, dirigentom in umetniškim vodjo Simfoničnega orkestra Cantabile iz Logatca. Za 60-članskim orkestrom, ki ga sestavljajo profesorji, študentje glasbenih akademij in glasbeniki, ki so na poti, da postane glasba njihov poklic, je že več kot dvanajst uspešnih in razgibanih sezon.
Razpoloženje, ki ste ga ustvarili vi in vaši glasbeniki, pevci in gostje na božičnem koncertu 23. 12. v Cankarjevem domu, je bilo po moje popoln uspeh! Kako ste z letošnjo izvedbo koncerta zadovoljni vi?
Od leta 2014 smo pravzaprav redni gostje v Cankarjevem domu, kjer pripravimo koncert z naslovom Božič v Ljubljani. V času korone smo za nekaj časa prekinili s koncertno dejavnostjo v CD. Tako smo imeli zadnji dve leti koncert v Unionski dvorani Grand hotela Union, lani pa smo se spet vrnili v Cankarjev dom. Naslov Božič v Ljubljani pomeni, da pripravimo raznolik in zanimiv program tudi s solisti in z različnimi pevskimi zbori. Program je skrbno izbran, izogibamo se pogostih angloameriških pesmi, kot je na primer Jingle Bells in podobno. Poslušalce želimo popeljati v pristno doživljanje božičnega praznika.
Letos je bila tema argentinski božič. Ali pogosto sodelujete z argentinskimi glasbeniki, ki so v Sloveniji?
Letos se je prvič odprla taka priložnost, ker vem, da je tu veliko argentinskih Slovencev, saj se vračajo v Slovenijo. V stiku sem z zborovodkinjo Mariano Cecilio Grohar, ki je diplomirana zborovodkinja in je prišla iz Argentine. Ona mi je pomagala pri zamisli, da pripravimo slovensko-argentinski božič. Prav ta kontrast med temperamentno argentinsko glasbo in milozvočnostjo slovenskih božičnih pesmi se mi je zdel zelo zanimiv. Vedeti je treba, da je v času božiča v Argentini vroče poletje in to se čuti tudi v njihovi glasbi. Tako smo na koncertu združili dve kulturi, ki sta nas popeljali na glasbeno potovanje izpod Alp v Ande. Sprehodili smo se skozi bogato paleto glasbenih izrazov, od argentinskih temperamentnih napevov in tanga do slovenskih božičnih skladb. Skladatelji Ginastera, Piazzolla in Ramirez iz Argentine so ustvarili glasbene mojstrovine, ki jih je v programu dopolnjevala slovenska božična glasba. V solistični pevski vlogi so se predstavili: slovensko-argentinski baritonist Lucas Somoza Osterc, pevka Estera Stojko in vokalni ansambel Veris. Če pripravljaš koncert v Cankarjevem domu, moraš imeti zanimivo temo, da privabiš poslušalce in napolniš dvorano. Mislim, da nam je res uspelo, dvorana je bila razprodana že teden pred koncertom.
To je res lepo slišati! Poslušalci smo bili zelo zadovoljni, ker je bilo razpoloženje zares čudovito!
Res smo bili vsi zelo, zelo zadovoljni tako z obiskom kot z odzivi. Koncert smo ponovili potem še v Logatcu. Ne spomnim se, kdaj je bila športna dvorana tako polna. Prišlo je več kot tisoč ljudi, tako da je bil projekt res enkraten. Na ljubljanskem koncertu je bil poleg drugih pomembnih gostov z družino navzoč tudi argentinski veleposlanik Holger Federico Martinsen, ki je na koncert pripotoval z Dunaja. Nad koncertom je bil izjemno navdušen.
V projektu Božič v Ljubljani je nastopil tudi orkester Veris, ki združuje glasbene šole Logatec, Kranj in Črnomelj. Na pobudo teh glasbenih šol smo dodali še združeni mladinski pevski zbor.
Združeni mešani zbor je po navadi že stalnica naših koncertov, saj izvajamo tudi vokalno-inštrumentalna dela. Že vsa leta gradimo na tem, da vedno nastopi tudi kak solist, saj izvajamo orkestrsko glasbo in seveda vokalno-inštrumentalna dela. Velikokrat imamo tudi krstno izvedbo nove skladbe, napisane prav za naš koncert Božič v Ljubljani, ki predstavlja uverturo v božični koncert. Za nas so uverture pisali Matija Krečič, Jean Markič in Gal Gjurin. Letos pa sem uverturo spisal sam na temo skladbe Otrok v božični noči. Vedno torej iščemo tudi vokalno-inštrumentalni program. Seveda pa ne manjka orkestrske glasbe. Letos smo izvedli temperamentno skladbo Estancia Suite v štirih stavkih argentinskega skladatelja Alberta Ginastere, ki se redko sliši na naših koncertnih odrih.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
