Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Sodni zaostanki v Sloveniji so eden od endemičnih izrastkov počasne birokracije. Edina vlada, ki je na tem področju kaj naredila, je bila Janševa prva vlada, ki je s projektom Lukenda dodobra zarezala v sodne zaostanke. Dve desetletji kasneje je stanje zopet porazno, še posebej v upravnih postopkih. Januarja je pravosodno ministrstvo sporočilo, da pripravlja strategijo prenove pravosodja, ki bo predvsem pripomogla k reševanju stanja na upravnem sodišču, ki se srečuje z zaostanki. Spremenili bi tudi pristojnosti Ustavnega sodišča, postopno pa reorganizirali tudi ostala sodišča. Predstaviti so jo nameravali do konca januarja, nato so zopet prestavili na konec februarja, je sporočila ministrica Dominika Švarc Pipan. Smeli načrti, a kot je pri Golobovi vladi že običajno, je vse ostalo pri besedah.
Strategija prenove med drugim načrtuje spremembe upravnega postopka in pristojnosti ustavnega sodišča, reorganizacija sodišč pa naj bi bila postopna. Spremembe na področju upravnega sodstva naj bi po besedah ministrice prinesla novela zakona o upravnem sporu. Novela naj bi po besedah pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan pripomogla k reševanju stanja na upravnem sodišču, ki se srečuje s precejšnjimi sodnimi zaostanki.
Prestavljanje rokov, nato tišina
Strategijo prenove naj bi ministrica predstavila konec januarja. Konec januarja je prišel in šel, zgodilo pa se ni nič. Ko je ministrico bivši politik Marko Pavličič pobaral, kaj se dogaja v zvezi s tem, mu je ta odgovorila: ““Predvidoma”, sem najavila. Predstavljena bo konec februarja, zamik zaradi več objektivnih faktorjev (menjava na vrhu sodne uprave, priprava poročil za lansko leto na nekaterih področjih, itd.).”
Tudi februar je prišel in odšel. Marca so ministrico začeli uporabniki tviterja zopet spraševati, kaj se dogaja s strategijo. Ministrica pa je zopet odgovorila lakonsko: “Pripravljena je. Predstavljena pa bo najprej koaliciji, kot ostali resorji. Hkrati so elementi prenove že v teku. Novela ZUS (razbremenitev in pospešitev postopkov pred Upr. s.) je že v parlamentarni obravnavi. Predlog sprememb URS glede US v usklajevanju. Naslednji koraki kmalu.”
Se pravi – tako strategija kot posamezni zakoni, ki se je (domnevno?!) dotikajo, so komaj v medresorskih usklajevanjih, čeprav bi morali biti javnosti predstavljeni januarja. Medtem ko se ministrica izgovarja in prestavlja roke, pa poleg našega medija ni nobenega drugega, ki bi ji zastavil neprijetna vprašanja. Je tudi to razlog za zaostanek? Ker trenutni oblastniki vedo, da javnost za njihovo počasnost oz. stagnacijo nikoli ne bo izvedela? Ko jo je Pavlišič vprašal, kdaj nastavi naslednji reminder, mu ministrica ni odgovorila. A to že pomeni, da se prenova pravosodja seli na podstrešje pozabljenih idej kot dolgotrajna oskrba, reševanje demografskih problemov in razbremenitev davkov na plače?
Sicer pa je kar dobro, da si vzamejo čas. Videli smo, kaj se zgodi, če vlada hiti z zagotavljanjem privilegijev svojim podanikom v pravosodju, z debaklom ad hoc povišice za 600 evrov delavcem v pravosodju. Kot je opozoril poslanec Andrej Hojvik: “Tudi sodniki in tožilci naj bi “predvidoma” v roku parih dni dobili pravno podlago za #600eur. Izgleda pa, da ni bilo tako vse usklajeno, kot se je ministrica skupaj z ministrom za finance odgovarjala januarja v Državnem zboru.”
Stagnacija s pomočjo medijev
Bolj kot spremljamo modus operandi trenutne vlade, bolj nam je jasno, kako je Slovenija v 25 letih levih vlad zapadla v apatijo in birokratsko stagnacijo. Nič se ne zgodi, saj “psi čuvaji” predstavnikov vlade ne preganjajo, če je vlada leva, če je desna, pa pri tem hudo pretiravajo. Tudi če strategija prenove pravosodja do konca 2023 še ne bo pripravljena, Švarc Pipanove o tem najbrž ne bodo spraševali v Delu, Večeru, Dnevniku, Mladini in Svetu24.
