Piše: M. Bo.
Občina Šmarješke Toplice sodi med najuspešnejše slovenske občine, ne nazadnje zato, ker je izrazito turistična, glavni center so Terme Krka. A to še zdaleč ni vse, nam je v pogovoru povedal župan mag. Marjan Hribar, ki je na novembrskih lokalnih volitvah gladko osvojil drugi zaporedni županski mandat.
Kot velik strokovnjak za turizem, ki na tem področju dela praktično vse življenje, želi svojo občino razvijati v vseh pogledih, tudi turističnem, seveda pa so pomembna tudi druga področja, ki se med seboj tudi prepletajo. V drugem delu prvega mandata je funkcijo opravljal nepoklicno, saj je bil hkrati direktor JGZ Brdo; junija lani je zaradi preobremenjenosti predčasno odstopil, želel se je, kot pravi, zasebno stabilizirati in se v celoti posvetiti Šmarješkim Toplicam.
DEMOKRACIJA: Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v prvem županskem mandatu, ki je verjetno hitro minil? Tudi glede na to, da ste bili več kot pol leta neprofesionalni župan, saj ste bili hkrati tudi direktor JGZ Brdo.
Hribar: Mandat je bil res zelo zanimiv, zelo pester. Zaznamoval ga je že sam začetek, saj je poraženka na volitvah izkoriščala vse mogoče pravne in druge poti, zavlačevala je in vztrajala na tem stolčku do skrajnih rokov. Zato je bil mandat tudi nekoliko krajši: proračun je bil sprejet pozneje in izvrševati smo ga lahko začeli šele junija 2019. Ampak to nas nikakor ni oviralo. Ne glede na tesen volilni izid smo z vsemi svetniki zelo hitro začeli zelo složno sodelovati in praktično vsi sklepi občinskega sveta so bili soglasno sprejeti. V kratkem času prvega mandata smo bili izjemno uspešni na investicijskem področju, dosegli smo izjemne gospodarske rezultate. Sam sem bil skoraj dve leti in pol direktor JGZ Brdo in to obdobje je bilo zame seveda zelo težko, zelo naporno. Hkrati pa mi je to, da sem bil povabljen na čelo Brda v času predsedovanja Slovenije Svetu EU že eno leto pred tem, ko je bilo treba narediti hotel in vse druge priprave, pomenilo veliko čast.
DEMOKRACIJA: Projekt Brdo ste tudi zelo uspešno sklenili.
Hribar: Da, na Brdo imam res najboljše spomine. Praktično brez ene večje težave smo izpeljali predsedovanje, hotel je bil zgrajen v roku – uporabno dovoljenje smo dobili deset dni pred rokom. Kar me posebej veseli, pa je to, da JGZ Brdo res vrhunsko posluje, leto 2022 je končal z rekordnim dobičkom v zgodovini poslovanja.
DEMOKRACIJA: Na tokratnih lokalnih volitvah ste gladko zmagali in že v prvem krogu dobili 66 odstotkov glasov. Imeli ste isto protikandidatko kot štiri leta prej, to je Bernardko Krnc (Gibanje Svoboda), o kateri smo brali, da je nepooblaščeno vstopala v e-davke, menjala ključavnice itd. Verjetno je tudi to pripomoglo k vaši gladki zmagi?
Hribar: Lahko rečem, da so na teh volitvah ljudje dali zelo jasno in veliko podporo temu, kar smo naredili v prejšnjem mandatu. Tudi te volitve so se ljudem vtisnile v spomin po negativni kampanji, ampak nikakor ne po moji krivdi ali krivdi moje liste svetnikov, saj nismo izpostavili niti ene negativne zadeve o protikandidatki. Gospa pa je že prvi dan prišla z »novico«, naj bi občina glavnemu gospodarskemu subjektu prodala naše največje pokopališče, tako da … Omenili ste menjavo ključavnic na občinski zgradbi, in to tisti dan, ko bi morala biti seja občinskega sveta, da svetniki niso mogli vstopiti v prostor, kar je nezaslišano, nedemokratično delovanje brez primere. Furs nas je obvestila o njenem vdoru v sistem e-davkov na davčni upravi – pri čemer ni šlo za enkratni vstop, ampak za 13 vstopov na naš občinski portal – in prenašanju dokumentov na njen računalnik, to je neverjetno. No, ljudje so povedali na volitvah, kaj si o tem mislijo. Zelo pa se čudim, da največja vladna stranka Gibanje Svoboda s takšno lahkoto potrjuje takšne županske kandidate; vse te stvari so bile namreč znane, mediji so o njih večkrat poročali.
DEMOKRACIJA: Bi rekli, da se ta »modus operandi« Gibanja Svoboda z državne prenaša tudi na lokalno raven?
Hribar: Težko sodim, ker poznam kar nekaj ministrov v tej vladi in imam o njih zelo dobro mnenje. Mislim, da je bilo v tem konkretnem primeru obratno; gospa je pač izkoristila platformo Gibanja Svoboda za lastno promocijo, župansko tekmo je izkoristila za to, da pride čim bliže strankinemu vrhu in poskuša dobiti kakšno dobro službo v Ljubljani, kar se je, mimogrede, tudi že zgodilo.
DEMOKRACIJA: V prejšnjem mandatu, pravite, ni bilo nobenih težav v občinskem svetu – kako pa je zdaj? Občina Šmarješke Toplice je majhna, ima enajst svetnikov.
Hribar: Da, enajst svetnikov je, od tega mi jih je osem tudi uradno izkazalo podporo na svetniški listi. Z vsemi sem se že pogovoril, tudi s preostalimi tremi, ki so bili posredno ali neposredno podporniki protikandidatke, in ocenjujem, da bomo lahko zelo dobro sodelovali.
DEMOKRACIJA: Občina Šmarješke Toplice med drugim slovi po dveh podatkih: po najnižji stopnji brezposelnosti in najvišjem dohodku na prebivalca v Sloveniji. Kako vam to uspeva, v čem je skrivnost?
Hribar: Skrivnost je res v tem, da so Šmarješke Toplice zagotovo najlepši košček Dolenjske, ki je gospodarsko zelo močna regija. Imamo zelo razvito gospodarstvo, tudi drobno gospodarstvo, veliko je samostojnih podjetnikov, ampak glavna hrbtenica našega razvoja je podjetje Plastoform. Seveda pa so Šmarješke Toplice tudi turistični kraj, letno ustvarjamo približno 120.000 turističnih prenočitev, Terme Krka delajo odlično. Potem je tu bližina avtoceste … kako naj rečem, umestitev in vse skupaj ljudem daje visoko kakovost življenja. Pri nas je izjemno povpraševanje po nepremičninah, pri čemer so cene nepremičnin v Šmarjeških Toplicah najvišje na Dolenjskem, tudi višje kot v Novem mestu. Smo en lep zdraviliški kraj. In tudi vinoroden. Imamo dve vinski gorici, približno 500 zidanic …
V občini imamo samo enajst brezposelnih in najvišji dohodek na prebivalca v Sloveniji. Po podatkih Sursa za leto 2021 (za leto 2022 še niso objavljeni) izstopata dve občini: že pregovorno uspešni občini Trzin se je zdaj pridružila še občina Šmarješke Toplice. Mislim, da smo jih prehiteli za dva evra … Smo približno za 15 odstotkov nad Novim mestom.
DEMOKRACIJA: Omenili ste 120.000 turističnih prenočitev; ali ni to nekoliko manj, kot jih je že bilo v preteklosti?
Hribar: Da. Leto 2022 je bilo na ravni najboljših turističnih sezon, drugače pa so bile številke pred pandemijo novega koronavirusa tudi že čez 130.000. Korona je pustila posledice, ampak kljub temu smo imeli odlično turistično sezono. Struktura gostov je bila sicer malo drugačna, a spet ne toliko; imamo približno dve tretjini domačih gostov, kar je že tradicionalno v Šmarjeških Toplicah.
DEMOKRACIJA: Kako bi na splošno ocenili področje turizma v občini? Ali vseeno vidite še kakšne rezerve?
Hribar: Dobro vprašanje. Že pred leti smo ugotovili, da ustvarjamo kar zavidljivo število prenočitev, slabši pa smo bili pri dnevnih obiskovalcih, se pravi, da nismo ponujali turističnih znamenitosti za dnevne obiskovalce, pešala je tudi gostinska ponudba – kar pa je bila verjetno tudi posledica manjšega dnevnega obiska. Zato smo potem zagnali dva velika projekta. Prvi je fontana cvička v središču Šmarjete, ki smo jo odprli leta 2020, drugi pa razgledni stolp: obnovili smo stopnišče na vrh zvonika cerkve sv. Marjete, to je ena redkih cerkva, ki ima balkonček okrog in okrog in služi tudi kot razgledni stolp. To nam je prineslo veliko obiskovalcev, investicija se nam je povrnila praktično v enem letu. Omeniti moram tudi naravni park Klevevž, naravne toplice – v času korone je bila to ena najbolj obiskanih točk. Tam smo uredili celotno infrastrukturo in ustvarjamo kar zavidljive prihodke. Poleg tega smo v letu 2020 ustanovili Zavod za turizem, kulturo in šport, ki se praktično sam preživlja s prihodki, ustvarjenimi na omenjenih lokacijah. Občina sofinancira le nekaj malega za materialne stroške, ampak zavod se hitreje postavlja na svoje noge, kot je bila naša projekcija. Po mojem mnenju bo že letos deloval popolnoma samostojno.
DEMOKRACIJA: Prej ste omenili fontano cvička in zidanice … Šmarješke Toplice so tudi tipična vinorodna dolenjska občina; je dovolj prepoznavna po vinski kulturi?
Hribar: Fontana je uspešen projekt. Rekel bi, da so Šmarješke Toplice le ena od dolenjskih občin, vse pa gojimo ljubezen do cvička, to je del naše identitete. Seveda obstajajo kraji, ki so po njem morda bolj prepoznavni, na primer Gadova peč, Trška Gora in Makovec.
DEMOKRACIJA: Kakšne načrte imate za aktualni županski mandat? Katere so vaše prednostne ideje, ki jih nameravate uresničiti?
Hribar: V bistvu so vse naše aktivnosti usmerjene v dodatno povečanje kakovosti bivanja tako za naše občane kot tudi za vse turiste oziroma obiskovalce. Za občanke in občane smo v celoti uredili primarno zdravstvo in zobozdravstvo ter lekarno. Sem velik zagovornik izvajanja javne zdravstvene službe s koncesionarji in mi nimamo tovrstnih težav, kot jih ima sicer Slovenija, ker se v neučinkoviti shemi izgublja ogromno denarja. Pri nas imamo za skoraj 4.000 prebivalk in prebivalcev eno zdravnico oziroma štiri osebe, Novo mesto, ki je desetkrat večje, pa ima pa v zdravstvenem domu zaposlenih stokrat več ljudi. Dograjujemo oziroma smo sredi investicije v osnovno šolo, to je največja investicija v naši občini do zdaj. Ravno zdaj smo končali poslovno cono Kronovo na 12 hektarjih, ki je bila takoj razprodana, tako da bomo začeli snovati novo, še eno poslovno cono. Zgradili smo 45 oskrbovanih stanovanj, prve vselitve pričakujemo že meseca aprila. Zelo intenzivno nadaljujemo z urejanjem komunalne infrastrukture v številnih vaseh, ravno v teh dneh pa čakamo gradbeno dovoljenje za vodovod Vinji vrh; gre za prestižen projekt opremljanja z vodno oskrbo enega od dveh vinskih hribov, peljemo pa ga skupaj z občino Škocjan. Načrtujemo tudi kolesarske poti itd. V času prejšnje vlade smo pridobili 1,5 milijona evrov evropskega denarja za projekt ureditve vodotokov in izboljšanje poplavne varnosti Šmarjeških Toplic, v okviru tega bomo naredili tudi doživljajski park.
DEMOKRACIJA: Kakšen pa je letošnji proračun občine?
Hribar: Načrtujemo odhodke v višini devet milijonov evrov, zelo velik del je investicij. Seveda moramo kot vse občine poskrbeti za vrtec, socialne transferje itd. Imamo zelo vitko občinsko upravo, samo sedem zaposlenih; ko sem prišel za župana, jih je bilo deset. Tako da delamo zelo racionalno. Tako je bilo tudi na Brdu – ko sem odšel, je bilo zaposlenih 50 ljudi manj, pa smo medtem naredili še en hotel. Veliko se da »racionalizirati«.
DEMOKRACIJA: Kako sodelujete z župani sosednjih oziroma bližnjih občin?
Hribar: Vseh osem dolenjskih županov smo dobri prijatelji in veliko sodelujemo, dejansko smo lahko za vzor. Gojimo iste vrednote, tudi v političnem smislu.
DEMOKRACIJA: Kakšen pa je vaš pogled na pokrajine? Jih potrebujemo?
Hribar: Sem velik zagovornik pokrajin. Po mojem mnenju bi moral biti glavni izziv dobiti odgovor ljudi na vprašanje, kaj so, del katere pokrajine se počutijo. V Avstriji se na primer niso obremenjevali s tem, da morajo biti vse regije enako velike, ampak so za osnovno vzeli identiteto regij. Pri nas pa se Ljubljana boji velikih pokrajin, kot bi bila recimo Štajerska … Ampak pokrajine bodo najbolje delovale, če bodo temeljile na identiteti ljudi. Kaj potem, če bo recimo Koroška manjša? Saj so tudi občine različno velike.
DEMOKRACIJA: Kako pa bi ocenili sodelovanje z vlado?
Hribar: S prejšnjo vlado je bilo sodelovanje izjemno, zdaj pa … že prvi ukrep glede povprečnin je bil jasen signal, da ta vlada vlogo lokalnih skupnosti vidi nekoliko drugače. Poleg tega je bilo veliko razpisov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost razveljavljenih in zdaj čakamo nove. Ne morem razumeti tega, veliko prepočasi gre. Operativnega programa za finančno perspektivo 2021–2027 še zdaj nimamo, pa smo že v letu 2023; prvi razpisi naj bi bili šele jeseni. Ne razumem zakaj čakati. Prek Regionalne razvojne agencije (RRA) smo dosegli, da bodo sofinancirani tudi manjši projekti, zdaj pa čakamo … V naši občini bi vseh svojih 24 zaselkov oziroma vasi radi čim prej opremili s komunalno infrastrukturo.
DEMOKRACIJA: V turizmu delate praktično vse življenje; bili ste direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo in predsednik sveta agencije SPIRIT, delovali pa ste tudi v Bruslju in pri Svetovni turistični organizaciji … Ali kaj pogrešate ta »veliki svet«?
Hribar: Za mano je izjemno plodno, ustvarjalno obdobje. V tistem času, ko sem bil nepoklicni župan, sem bil praktično vsak dan od jutra do 22. ure v pogonu, tako pa se na dolgi rok ne da delati. Še vedno sem vpet v nekatere projekte še drugje, ampak dejansko sem se odločil, da bom ta mandat res … preprosto sem se moral malo bolj stabilizirati in se fokusirati, ne nazadnje nisem več star 35 let. Moja kariera je bila zelo razgibana in lahko rečem, da tudi zelo uspešna; bil sem podpredsednik Svetovne turistične organizacije v Madridu, vodil sem projektni tim, ki je leta 2007 na vlado prinesel projekt in slogan »I Feel Slovenia«, ki še danes velja … Vse to so stvari, ki bodo za vedno ostale.
DEMOKRACIJA: Aktivni pa ste tudi na športnem področju, kajne?
Hribar: Da, do nedavnega sem bil predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije, to je moj šport že od malega. Živim zelo ustvarjalno življenje, ampak ta čas res ničesar ne pogrešam. Kar pa sem pogrešal v zadnjih letih, so bile Šmarješke Toplice. Biti župan mi je izziv, iz uspešne občine želim narediti še uspešnejšo.
DEMOKRACIJA: Bili ste dvakratni državni prvak v namiznem tenisu v moških dvojicah. Še kaj igrate?
Hribar: Občasno, ravno včeraj sem ga igral s sinom Petrom, ki je skupaj z Darkom Jorgičem leta 2019 osvojil naslov evropskega prvaka do 21 let. Sin je vrhunski športnik, bil je tudi na olimpijskih igrah, zato ne sprašujte, kdo je zmagal (smeh).
