Gospodarstveniki so na nogah, nastajajoča koalicija pod vodstvom Marjana Šarca jim je s podpisano koalicijsko pogodbo napovedala vojno, napovedanih dodatnih davčnih obremenitev namreč ne moremo imenovati drugače. Se strinjate?
To, kar so naredili, ni v redu in je slaba popotnica za sodelovanje z gospodarstvom. Res je, da se je govorilo o možnosti zvišanja obdavčitve dohodkov iz kapitala, toda vseeno smo upali, da do tega ne bo prišlo oziroma ne na takšen način. Ob tem ne smemo pozabiti, da bo zvišanje davka prizadelo tudi druge državljane. Vse tiste, ki bodo prodajali ali podarjali nepremičnine ali imajo delnice oziroma deleže v podjetjih. Tudi v teh primerih se ugotavlja kapitalski dobiček. Ko je bila uvedena cedularna obdavčitev dohodkov iz kapitala, je šlo za specifično zadevo. Ne smemo pozabiti, da je takrat veljal triletni rok lastništva deležev, delnic ali nepremičnin. Po izteku triletnega roka lastništva le-teh morebitni kapitalski dobiček sploh ni bil predmet obdavčitve. Potem pa je bil uveden 20-letni rok, postopno znižanje stopnje davka vsakih pet let in seveda cedularna obdavčitev, ki je med drugim pomenila odpravo administrativnih ovir.
Poleg tega gre v primeru dohodkov iz kapitala za osebni davek, to je davek fizične osebe. Navedeno pomeni, da se bodo določene fizične osebe lahko preselile v tujino, kjer je nižja obdavčitev teh dohodkov, in se bodo na ta način izognile naši visoki obdavčitvi, ki bo lahko znašala tudi 50 odstotkov. S tem ukrepom bomo prišli do čudne situacije, ko bodo fizične osebe, tuji davčni rezidenti, ki so lastniki slovenskih podjetij, prejete dividende in obresti v svoji državi obdavčili po nižji stopnji kot fizične osebe, ki so slovenski davčni rezidenti. Kapitalski dobički pa so tako ali tako po mednarodnih sporazumih praviloma obdavčeni v državi, katere davčni rezident si. Mogoče pa Levica in nova vlada želijo doseči prav to, da slovenski davčni rezidenti ne bi bili lastniki slovenskih podjetij.
Tisti, ki želijo stvari umiriti, navajajo, da so podjetniki vik in krik glede zvišanja obdavčitve dohodkov iz kapitala zagnali po nepotrebnem. So opozorila res nepotrebna?
Ne, opozorila so še kako potrebna. Ne smemo pozabiti, da se je v času prejšnje vlade govorilo celo o tem, da bi uvedli še obveznost plačevanja prispevkov od dohodkov iz kapitala. Poleg tega sta nas vlada in državni zbor v preteklosti že nekajkrat presenetila z višjo obdavčitvijo, ko gospodarstvo ni bilo dovolj pozorno ob spremembah davčnih predpisov. Zadnji takšen primer je bilo zvišanje stopnje obdavčitve dobička podjetij s 17 na 19 odstotkov.
Kakšne so nove davčne obremenitve za podjetja in podjetnike, ki so zapisane v koalicijski pogodbi? Kot strokovnjak za davčno področje ste to nedvomno podrobno preučili?
Za podjetja je predvidena novost, to je fiksen 5-odstotni davek, ki ga bodo morale plačati pravne osebe. Upam, da bodo to še bolj pojasnili, saj je velika razlika, če davčna osnova znaša 0,00 evra zaradi uveljavljanja davčnih olajšav ali pa zaradi ustvarjene izgube iz poslovanja. Predvideno je tudi postopno zvišanje prispevka delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, in to do konca mandata te vlade. Zvišanje naj bi znašalo po 0,8 odstotne točke vsako leto. Prav tako načrtujejo dvig minimalne plače po 4,5 odstotka na leto. Načrtujejo še uvedbo davka na nepremičnine. Vsi ti ukrepi pomenijo dodatno obremenitev podjetij. Žal pa nikjer ne zasledim racionalizacije dela v državni upravi, zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi in s tem manjšo porabo proračunskih sredstev.
Kaj čaka fizične osebe, kakšne nove obremenitve nas čakajo?
V koalicijski pogodbi je predvideno znižanje obremenitve plač z dohodnino, kar naj bi izvedli z zvišanjem splošne davčne olajšave ali s spremembami dohodninskih razredov. Ob tem bi poudaril, da sem že pred sedmimi leti, to je v poročilu fiskalnega sveta 2011, predlagal zvišanje splošne dohodninske olajšave na 6.000 evrov. Ta danes znaša 3.302,70 evra.
Napovedali so tudi uvedbo davka na nepremičnine, ki ga uvajamo že nekaj let. Z njim želijo bolj obdavčiti lastnike, ki imajo več nepremičnin, oziroma lastnike večjih nepremičnin. Spet bodo višje obdavčitve deležni tisti, ki so varčevali in imajo svoje premoženje v Sloveniji. Še dodatno pa me preseneča, da ocenjujejo, da bo državni proračun iz tega naslova dobil okoli 200 milijonov evrov, saj kolikor vem, je davek od nepremičnin prihodek občin. Moj predlog je, da novi davek na nepremičnine v začetni fazi zneskovno zamenja obstoječi NUSZ in davek na premoženje, pozneje pa se ta zadeva prepustiti občinam, da same določajo njegovo višino.
Tretji ukrep, ki bo prizadel fizične osebe, pa je vključitev dohodkov iz kapitala v letno dohodninsko davčno osnovo, o čemer sem že govoril…
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Vida Kocjan
