Piše: Bogdan Sajovic
Francoski predsednik Macron je omenil možnost napotitve francoske divizije v Ukrajino. Bravado za kompenziranje nemoči na domačem političnem odru. Francija za vojno avanturo nima zadosti ljudi in materiala, saj za resno vojno operacijo nima niti zadosti streliva.
V februarju so nekateri mediji in spletna omrežja objavili načrt, ki naj bi ga bili izdelali v britanskem generalštabu. Po tem načrtu naj bi države članica zavezništva Nato v Ukrajino poslala vojaške enote, ki bi se razpostavile ob belorusko-ukrajinski meji in na zahodnem bregu Dnepra. Takšna razpostavitev bi nevtralizirala Belorusijo kot izhodiščno bazo za morebitno novo rusko invazijo s severa, na južni fonti pa preprečila morebitni prodor ruske vojske proti Odesi, saj bi v nasprotnem primeru tvegali odprt spopad z Natom. Takšna razpostavitev bi tudi sprostila precej ukrajinskih enot, ki bi jih lahko nato uporabili v vojnih operacijah proti Lugansku in Donecku. Avtentičnost načrta sicer ni potrjena in tudi nobena država ni ob njegovi objavi potrdila svoje udeležbe, Nemčija in Češka sta pravzaprav izjavili, da ne nameravata poslati vojakov v Ukrajino. Tudi del zahodne javnosti je izrazil nasprotovanje temu načrtu, pa naj bo resničen ali ne. Rusofili so se pridušali, da tak načrt vodi v tretjo svetovno vojno, nekateri drugi pa so izražali skrb, da je to signal Zahoda Kijevu, naj se odreče vzhodu države, češ, zahodno polovico Ukrajine smo vam pripravljeni pomagati ubraniti, vzhodnega dela pač ne.
Francija »nima številk« za resno vojaško operacijo
No, pred dnevi pa je francoski predsednik Macron objavil, da bi lahko Francija poslala eno divizijo − okoli 20 tisoč vojakov − v Ukrajino, kjer bi se razpostavili na zahodni obali Dnepra. Ta napoved je precej presenetila tako francosko opozicijo kot zveznike v Natu in predvsem v EU.
Leva opozicija je v svojih medijih nemudoma razcefrala Macronovo napoved. Opozorili so, da Francija za solo angažiranje preprosto »nima številk«. Francoska vojska je v zadnjih dveh desetletjih dajala prednost kvaliteti pred kvantiteto, in čeprav ima zelo moderno težko topništva in letalstvo, je to številčno omejeno, predvsem pa francoski vojski »manjka škornjev«. Za zavarovanje dvajsetih kilometrov terena je potrebna šesttisočglava brigada s 1500 vozili. Dvajset tisoč francoskih vojakov, ki so mimogrede edina operativna večja enota francoske vojske, bi tako lahko pokrilo šestdeset, ali če se malce raztegne, do osemdeset kilometrov frontne črte. To pomeni, da bi pokrili približno eno desetino obale Dnepra, saj razdalja od morja do Kijeva znaša več kot 700 kilometrov.
Še večji problem pa je, da Francija nima niti streliva za vojskovanje, opozarjajo francoski kritiki Macronovega načrta. V zadnjih petnajstih letih je Francija razpustila šest od dvajsetih skladišč streliva, letna proizvodnja granat za težko topništvo pa znaša komaj 20 tisoč granat, kar bi zadostovalo za tri do štiri dni vojne. In medtem ko so v zadnjem letu ZDA pošesterile proizvodnjo granat za težko topništvo in je nedavno nemška vojska pri proizvajalcu orožja »Rheinmetallu« naročila 150 tisoč granat za težko topništvo, ostajajo proračunske postavke francoske vlade za topovsko strelivo še vedno pri 20 tisoč težkih granatah tudi za prihodnje leto.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!