Piše: Lea Kalc Furlanič
Veliko smo že slišali o dogajanju na RTVS, veliko je bilo glasnega in agresivnega zavajanja javnosti s strani njenih levih aktivistov, češ da si prizadevajo za njeno depolitizacijo, ad hoc je bila sprejeta novela zakona o RTVS, ki pa prinaša številne neustrezne rešitve in bizarnosti. Med drugim loterijsko določanje trajanja mandatov v svetu zavoda …
Ker je novi zakon, ki je že začel veljati, za mnoge nesprejemljiv, sta bili vloženi dve pobudi za ustavno presojo novele zakona. Seja US, ali bodo pobudi sploh obravnavali in zato zadržali izvajanje novele ali ne, je bila minuli teden, sklep do oddaje članka v tisk pa še ni znan.
Do odločitve velja sprejeta novela, ki uvaja več neustreznih, celo neustavnih rešitev, med drugim prekinitev mandatov vodstvenih delavcev. Tako so polni mandati oz. funkcije že prenehale generalnemu direktorju RTVS Andreju Grahu Whatmoughu, direktorju TV Slovenija Urošu Urbaniji, direktorju Radia Slovenija Mirku Štularju, strokovnemu direktorju za področje prava Dragu Zadergalu, pomočnikoma generalnega direktorja RTVS za italijansko in za madžarsko narodno skupnost Davidu Runcu in Heleni Zver ter drugim vodjem organizacijskih enot. Do imenovanja na novo predvidene uprave vsi ti ostajajo vršilci dolžnosti. Ali jih s te funkcije lahko predčasno razrešijo, pa so mnenja deljena. Mandati odgovornih urednikov so za zdaj varovani, a se utegne zgoditi, da bodo nanje pritiskali z zahtevami po odstopu.
Mandati so prekinjeni tudi predsedniku programskega sveta RTVS Petru Gregorčiču in članom programskega sveta, na funkciji ostajajo do imenovanja novega upravnega telesa. Grah Whatmough je bil ves december na bolniški zaradi hude bolezni, a zlobni jeziki so opletali, da se je s tem le hotel izogniti predlagani razrešitvi, ki jo je decembra na pobudo 11 članov podal programski svet, a tudi zamaknil, dokler se mu ne omogoči, da poda svoja stališča.
Zgrožena celo predsednica
Če se vrnemo k noveli zakona o RTV, je nujno izpostaviti, da se je že takoj pokazala ena njenih največjih bizarnosti: dodelitev dolžine mandatov članom upravnega odbora je namreč potekala – dobesedno – loterijsko. Da je bizarnost še večja, je kroglice iz loterijskega bobna jemala nova predsednica države Nataša Pirc Musar. Ta je, presenetljivo, sama na Twitterju prva opozorila na svoj nelagodni položaj pri tem opravilu, kar se je videlo tudi na njenem obrazu. Tako je zapisala: »Najbolj bizarno predsedniško opravilo od obstoja Slovenije dalje, žrebanje kroglic za dolžino mandatov članov programskega sveta RTVS, je opravljeno. Ob tej priložnosti apeliram na vsa ministrstva in zakonodajno telo, naj se funkciji predsednice republike v bodoče z zakoni ali drugimi predpisi ne nalaga pristojnosti, ki jih Ustava Republike Slovenije v 107. členu ne določa. Ustava namreč jasno predvideva, da predsednica republike (med drugim) imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom, druge zadeve pa opravlja, samo če so določene z ustavo. Predsednica republike pristojne obenem prav tako poziva, naj se v prihodnje, ob pripravi zakonodajnih sprememb, ki bi določale dodane ali drugačne pristojnosti predsednice, kot jih predvideva ustava, najprej opravi posvet s predsednico.«
Nesrečno loterijsko žrebanje
Loterijsko določanje trajanja mandatov (dve ali štiri leta) novemu svetu (s 17 člani) javnega zavoda RTVS, ki bo nadomestil dosedanja programski (ta šteje 29 članov) in nadzorni svet (z 11 člani), publicist in nekdanji svetovalec kulturnega ministra Vaska Simonitija Mitja Iršič komentira: »Loterija je simptom tega, da se je vladi izredno mudilo podrediti RTV Slovenija pred lokalnimi, predsedniškimi in referendumskimi volitvami. Že nomotehnično je videti, da so ga pisali ljudje, ki nimajo nikakršnih izkušenj s pisanjem zakonodaje, niti ne razumejo širših posledic takšnega na hitro napisanega zakona.«
Za boljše razumevanje še podatek, kako se bo razširilo najvišje upravno telo: po novem zakonu bo namesto generalnega direktorja imenovan štiričlanski upravni odbor, katerega član bo tudi delavski direktor, direktorjema TV in radia pa se bo pridružil še direktor digitalnih vsebin.
O noveli zakona pa Iršič izpostavlja: »Zakon je poln logičnih nekonsistentnosti, bizarnih določil, kot je tudi nesrečno določilo o loterijskem žrebanju, in je seveda ustavno sporen, saj oblasti daje možnost, da prek izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki ju obvladuje, posredno zamenja sebi neljubo vodstvo RTV Slovenija.«
O loterijskemu določanju trajanja mandata članov sveta zavoda dr. Janez Juhant, zasl. profesor, teolog in član programskega sveta RTV (mandat mu je podelil predsednik države Borut Pahor), meni: »Žal tako ravnanje ni skladno z navadami in demokratičnim čutom, je pa tudi zelo nenavadno za vlogo predsednice države. Praviloma se o predstavnikih ljudi ne žreba, pač pa jih ljudje predlagajo v skrbi za ustrezno kakovostno zastopanost. Še bolj nedostojno je v tak dvomljivi posel vpletati celo predsednico države. Normalno bi bilo, da bi se opravil kandidacijski postopek, kjer bi zaposleni predlagali kandidate in bi lahko o njih glasovali. Po glasovanjih bi lahko dobili primerne predstavnike, kot predvideva novi zakon o RTV. To bi bilo po demokratičnih standardih oziroma pravilih, ki se pa s to vlado kršijo, saj se podobne navade uvajajo celo v državnem zboru, kjer se grobo kršijo pravila in navade parlamentarnega delovanja.«
Dr. Juhant nadaljuje: »Na kar smo opozarjali pred referendumom, bo torej zdaj še večji problem – ne le da zastopniki ne bodo izbrani po reprezentativnem načelu, kar so stalno ponavljali zagovorniki novele, pač pa bodo zdaj predstavniki izžrebani po naključju, ne pa predlagani po čim širšem družbenem soglasju. To pomeni, da gre za nove in nove manipulacije in potvarjanje v nasprotju z zastopanostjo po realnih kriterijih in interesih.« Ob tem še poudarja, da je nesprejemljivo in proti vsem pravilom spoštovanja predsedniške funkcije v tako »igro« vpletati še predsednico države, saj te manipulacije razvrednotijo tudi njen status.
»Poleg tega: kje pa je tu spoštovanje meje ne/odvisnosti med medijsko in predsedniško oblastjo? Na marsikaj smo opozarjali že pred referendumom, a državljani niso slišali teh opozoril, saj so medijski manipulatorji svoje namere po totalitarnem oblastnem prevzemu spretno prekrivali s svojimi lažnimi in zavajajočimi nasilniškimi posegi v delovanje nacionalnega (nas vseh) medija in jih zdaj še bolj kršijo s preziranjem demokratičnih navad in pravil,« sklene dr. Juhant.
Zakon bi moral na US pasti
Sedaj je prihodnost tega pomembnega javnega zavoda v rokah ustavnega sodišča (US), zato je ozračje napeto. Kaj bo prinesla njegova odločitev, je težko napovedati, je pa za plačnike RTV-prispevka in za slovensko javno mnenje, za politično klimo in razkol, ki vlada v naši državi, izrednega pomena, saj je RTVS njuna najpomembnejša oblikovalka. Mitja Iršič ocenjuje: »Seveda bi moral zakon na US pasti, saj ustvarja nevaren (in gotovo neustaven) precedens, ki omogoča vsakokratni oblasti, da si vodstvo RTV Slovenija postavi po svoje.« Po Iršičevem mnenju je US v velikem precepu – po eni strani je seveda sestavljeno pretežno iz levim vladam ideološko naklonjenih nekdanjih aktivistov (spomnimo: eden od ustavnih sodnikov je celo pomagal pisati program stranke SMC), po drugi pa gotovo vedo, da zdajšnja socialistična vlada nima neomejenega roka trajanja – če je ne bodo ustavili volivci, jo bo ustavil bankrot. »Katerakoli vlada v prihodnosti bi si lahko napisala svoj zakon o RTV, s katerim bi zamenjala vodstvene kadre javnega zavoda. Gotovo se zavedajo, kako nevaren precedens bodo naredili ustavno sprejemljiv, če zakon razglasijo za ustavno skladnega.«
Juhant pa izpostavlja: »Glede ustavnosti bodo zato morali povedati svoje ustavni sodniki. Glede na naše sedanje politično stanje in rastoče (enoumne) politične pritiske sedaj vladajočih (v nasprotju s prejšnjo vlado, do katere so bili novinarji zelo kritični) na vse družbeno življenje bo odločitev težka. Dejstvo je, da način sprejetja zakona ni omogočal demokratične razprave, zato zakon o RTV Slovenija ni bi sprejet s soglasjem večine plačnikov RTV-naročnine in uporabnikov njenih storitev; celo tako imenovana stroka je bila zelo pristranska.« Postavlja se še problem, tako sogovorec, neutemeljenega prenehanja mandatov sedanjega vodstva in svetnikov. »Poleg tega pa zakon in vse dogajanje okrog njegovega sprejemanja potrjuje, da gre za politični vpliv in tako za pristranskost. Odločitev US bo torej pokazala, ali bo US postavilo trajnejša in utemeljena jasna – ne samo trenutna – pravila igre medijskega delovanja nacionalne hiše in torej tudi za naprej vladajočim postavila kritične smernice ali ne. Sicer bi se vsaka oblast lahko lotila čistk in odstranjevala kritične ljudi ter politično kadrovala celo v medijih. Upajmo, da bodo ustavni sodniki to zahtevno nalogo opravili dovolj kritično in v spoštovanju vseh državljanov ter jim tako tudi tu zagotovili ustavno varnost,« sklene dr. Juhant.
