Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Državni zbor je potrdil sklep vlade o nedopustnosti referenduma o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o programu Boxer. Od 77 poslancev, ki so bili prisotni, jih je za sklep glasovalo 43, proti pa jih je bilo 30. “Kriza v Ukrajini in zaostrene razmere na Balkanu jasno kažejo na to, da varnost ni samoumevna. Zahteve po razgradnji slovenske vojske so zato preprosto neverjetne. So pa pričakovane za stranko, ki je z referendumom skušala preprečiti celo dvig plač za vse ljudi,” je na seji državnega zbora izpostavil minister za obrambo Matej Tonin. Poslanec NSi Andrej Černigoj je tudi izpostavil, da predlagatelji sami vedo, da Ustava Republike Slovenije takega referenduma ne dovoljuje. “Je pa priročno, da Levica državljankam in državljanom na legalen način pobere osebne podatke, ki jih bodo lahko kasneje uporabili v volilni kampanji,” je še izpostavil.
Stranka Levica je želela z referendumom preprečiti vladne načrte za nakup osemkolesnih oklepnikov tipa boxer. Vlada načrtuje nakup 45 vozil. STA navaja, da je cena v zadnjih petih letih sicer od prvotnega povpraševanja s tedanjih 207 milijonov evrov za 56 oklepnikov narasla na 412 milijonov evrov za 53 vozil. Obrambni minister Matej Tonin je nedolgo nazaj opozoril, da cene še niso znane, bodo pa te nižje na račun sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR).
Tonin je v imenu vlade, ki je predlagala sklep o nedopustnosti referenduma, v razpravi pred glasovanjem poudaril, da ustava določa, da referenduma ni mogoče razpisati o zakonih o ratifikacijah mednarodnih pogodb. Zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado in OCCAR pa po njegovih besedah je mednarodna pogodba. “Predlagana pobuda Levice je eklatantna zloraba instituta referenduma, s katerim se želi preprečiti modernizacijo Slovenske vojske,” je še poudaril minister.
Tonin je med drugim tudi izpostavil, da nas trenutno dogajanje v Ukrajini opominja na to, kako pomembna je varnost in je ostro zavrnil zahtevo po razgradnji slovenske vojske. “Kriza v Ukrajini in zaostrene razmere na Balkanu jasno kažejo na to, da varnost ni samoumevna. Zahteve po razgradnji slovenske vojske so zato preprosto neverjetne. So pa pričakovane za stranko, ki je z referendumom poskušala preprečiti celo dvig plač za vse ljudi,” je bil kritičen.
Levica konstantno poskuša razgraditi slovensko vojsko
Da gre “za šolski primer mednarodne pogodbe”, je medtem na drugi strani menil poslanec NSi Jožef Horvat. “Konstantni poskusi razgradnje Slovenske vojske s strani predlagateljev referenduma, se pravi s strani Levice, praktično mejijo že na nacionalno izdajo,” je poudaril. Zavrnil je očitke Levice, da vlada namesto v zdravstvo in šolstvo vlaga v vojsko. Tudi Jani Ivanuša iz vrst SNS je te očitke označil za neresnice. Dejal je, da so dejstva, da je Slovenija članica zveze Nato in da 90. člen ustave določa, da referenduma ni mogoče razpisati o ratifikacijah mednarodnih pogodb.
V Novi Sloveniji si želijo varno in pripravljeno Slovenijo, zato menijo, da potrebujemo dobro oboroženo Slovensko vojsko. “Nova Slovenija vrača dostojanstvo Slovenski vojski. Verjamem, da upoštevajoč vse dosežke sedanje vlade in obrambnega ministra Mateja Tonina, tega v tej dvorani in zunaj nje ne more nihče zanikati,” je dejal poslanec NSi Andrej Černigoj in še izpostavil, da predlagatelji sami vedo, da Ustava Republike Slovenije takega referenduma ne dovoljuje. “Je pa priročno, da Levica državljankam in državljanom na legalen način pobere osebne podatke, ki jih bodo lahko kasneje uporabili v volilni kampanji,” je še izpostavil.
Levica je za zavlačevanje izbrala neprimeren trenutek
Poslanec SDS Branko Grims je poudaril, da šolstvo, sociala in zdravstvo brez varnosti ne pomenijo prav veliko. Izpostavil je, da so bile vse ključne odločitve glede oboroževanja Slovenije sprejete v času levih vlad. “Zdaj, ko je vlada Janeza Janše postavljena pred dejstvo, pa se to ovira in sabotira,” je dejal poslanec vladajoče stranke. Zavlačevanje je Levici očitala tudi Monika Gregorčič iz poslanske skupine Konkretno. “Ni dvoma, da je namen stranke Levica le časovno zavlačevanje brez upanja na končni uspeh, a izbrali so izjemno neprimeren varnostno strateški trenutek, ko ne le evropska, temveč celotna svetovna javnost zaskrbljeno opazuje dogajanje v Ukrajini,” je dejala.
Kriza v Ukrajini in zaostrene razmere na Balkanu jasno kažejo na to, da varnost ni samoumevna. Zahteve po razgradnji @Slovenskavojska so zato preprosto neverjetne. So pa pričakovane za stranko, ki je z referendumom poskušala preprečiti celo dvig plač za vse ljudi. pic.twitter.com/R135FQZaMO
— Matej Tonin (@MatejTonin) February 21, 2022
Poslanec Levice Matej T. Vatovec pa je nasprotno menil, da “ne gre za nek mednarodni sporazum, s katerim bi se Slovenija povezovala v neko resno mednarodno organizacijo, ampak v bistvu za nek konzorcij držav, ki bodo kupovale te oklepnike”. “Tako da to utemeljevanje, da je referendum nedopusten, ker gre za mednarodno pogodbo, je iz trte izvit,” je povedal.
Tudi poslanec SAB Branislav Rajić je poudaril, da v primeru sporazuma med vlado in OCCAR ne gre za najbolj tipičen primer mednarodne pogodbe. “Pri sporazumu gre namreč za posel in to ne kateri koli, gre za največji orožarski posel v zgodovini Slovenije,” je dejal Rajić, ki je napovedal, da predloga sklepa poslanci SAB ne bodo podprli. Podobno je izpostavil Nik Prebil iz LMŠ. “Pri tem sporazumu zagotovo ne gre za tovrstno ratifikacijo mednarodne pogodbe, zato poskus prepovedi referendumske iniciative ponovno predstavlja vašo zlorabo oblasti in zlonamerno uporabo normativne podlage,” je povedal.
