Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
“Predsedničin govor je bil kot socializem: razdiralen, dvoličen, mikroagresiven in poln floskul, kaj vse je treba brez idej kako. To je narobe s slovensko politiko,” je eden izmed komentarjev na včerajšnjo državno proslavo ob dnevu državnosti, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Nataša Pirc Musar.
Sobotna državna proslava v organizaciji Generalnega sekretariata vlade je poskrbela za zgražanje javnosti. Če smo bili v času vlade Janeza Janše navajeni dostojnih proslav, kjer se je opevalo domoljubje in ljubezen do naše domovine, pa se je pod levico to sprevrglo v popolno nasprotje.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je tokrat na prizorišče prišla dostojno. Ni krilila z rokami, se ji je pa videlo, da je bolečina v njenih očeh velika, ko je takoj za njo prikorakal premier Robert Golob s Tino Gaber.
Nespravljiva in nevizionarska predsednica
Slavnostna govornica je bila Nataša Pirc Musar. Ta je v nič kaj spravljivem tonu napadla osamosvojitelje in poudarila, da zgodovinski dogodki ne potrebujejo vmešavanja politikov. Ob tem je obsodila strankarsko “narekovanje spominjanja in obeleževanja za Slovenijo pomembnih zgodovinskih dogodkov.” Da je bila mera polna, je obsodila tako tiste, ki so dan spomina na žrtve komunizma uvedli in tiste, ki so ga umaknili. Izenačila oz. zrelativizirala je krivdo obeh strani do absurda, čeprav je znano, kdo ima tukaj prav in kdo je ravnal narobe – torej maščevalno in razdiralno.
Prav tako je obsodila prvaka SDS Janeza Janšo, ker naj bi “namigoval na državljansko vojno”. Pirc Musarjeva je v maniri levice in osrednjih medijev podtaknila nekaj, kar nikoli ni bilo izrečeno v tem smislu. Janša namreč nikoli ni pozival k državljanski vojni, temveč je zgolj poteze vladajoče politike ocenil za razdiralne ter maščevalne in ki v demokratični družbi ne smejo imeti svojega mesta. Šlo je za realno politično oceno oziroma analizo in ne za podpihovanje. Predsednica pa je pred slovensko javnostjo zopet razglašala laži in je bila v svojem nagovoru skrajno razdiralna in nič kaj spravljiva. Bila je zgolj to, kar tisti, ki so jo postavili, od nje pričakujejo. Levičarska hujskačica in ne predsednica vseh državljanov.
Pirc Musarjeva se je dotaknila tudi povojnih pobojev. Banalizirano, lažnivo in nepietetno. V svojem nagovoru je zrelativizirala vse žrtve, češ da bližnji ene in druge strani med drugo svetovno vojno in po njej enako trpijo. Kar je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in zgodovinsko stroko, ki jo je omenila nekoliko prej. Zločinskega komunističnega režima, ki je povzročil na tisoče sirot in žalujočih s strtim srcem, se ni dotaknila, je pa poudarila pomen boja proti nacizmu in fašizmu. Ker levica mora stalno poudariti, da je bila državljanska vojna upravičena, s tem pa se je dejansko postavila na stran tistih, ki vrednote državljanske vojne podpihujejo.
Nadalje je še omenila podnebne spremembe, boj za vladavino prava, boj z umetno inteligenco, multilateralizem ter ostale puhlice. V nagovoru torej ni bilo nobene vizije, prav tako ne realne ocene stanja. Le škodljiv populizem za tiste, ki so na proslavi sedeli v prvih vrstah proslave in našo državo vodijo v prepad. Državljani namreč ne potrebujemo moralnih naukov, kako moramo živeti, temveč želimo od politikov slišati vizijo vodenja in razvoja države. Predvsem pa resnico.
Norčevanje iz slovenske države
Nadaljevanje proslave je bilo namenjeno podnebnim spremembam, celo otroke so vpregli v to stalno ponavljajočo mantro levice, ki temo zlorablja samo zato, ker je brezidejna in z njo zakriva lastno nesposobnost. Da je bila mera popolna, pa je poskrbel Magnifico, ki je za konec zapel pesem “Moja dežela”. Tip, ki je na plebiscitu leta 1990 glasoval, da naj Slovenija ostane del socialistične Jugoslavije. Glasoval je torej proti samostojni Sloveniji.
Kako so proslavo videli spletni komentatorji, si oglejte v nadaljevanju:
