Piše: Vida Kocjan
V letu 2025 so se v Sloveniji podražili številni izdelki in storitve. Podražitev ne obešajo na veliki zvon, večinoma gre tudi mimo vladajoči koaliciji naklonjenih medijev, ki so v tem primeru slepi in gluhi.
Januarja je bila inflacija 2-odstotna, mesečno rast cen so namreč znižale zimske razprodaje oblačil in obutve. Zaradi sezonskih razprodaj so se oblačila pocenila za 10,5, obutev pa za 6,7 odstotka.
Hrana in brezalkoholne pijače so se samo v januarju podražile za 2,3 odstotka, cene bencina pa za 2,4 odstotka. Zaradi zimskih razprodaj smo bili na mesečni ravni sicer priča deflaciji, ki je znašala 0,4 odstotka. Na letni ravni pa so se januarja cene življenjskih potrebščin zvišale, in sicer za dva odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).
Storitve so se v povprečju podražile za 3,1 odstotka, blago pa za 1,5 odstotka. Največji vpliv na letno inflacijo so imele višje cene v skupinah prevoz (3 odstotki), hrana in brezalkoholne pijače (2,3 odstotka) ter restavracije in hoteli (4,8 odstotka). Alkoholne pijače in tobak so se podražili za 3,5 odstotka, rekreacija in kultura za 2,2 ter raznovrstno blago in storitve za 2,2 odstotka.
Poleg tega so se zaradi uvedbe novega davka oz. povečanja davka na dodano vrednost (DDV) podražile sladke in energijske pijače, kar je dodatno obremenilo družinske proračune.
Zdravstveni prispevek višji za 6,2 odstotka
Poleg tega so se zvišali nekateri davki in prispevki. Obvezni zdravstveni prispevek, pred vladno spremembo je bil to prostovoljni zdravstveni prispevek, se bo z marcem povečal za 2,17 evra mesečno. S 35 evrov na 37,17 evra mesečno, podražitev bo 6,2-odstotna.
RTV-prispevek višji za 10 odstotkov
RTV-prispevek se zvišal z 12,75 evra na 14,02 evra, to je za 10 odstotkov. Letno bo moral vsak plačati 168,24 evra ali 15,24 evra več kot doslej, ko je bilo obveznih 153 evrov te davščine.
Nov davek za dolgotrajno oskrbo
S 1. julijem bo začel veljati še nov 2-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar pomeni dodatnih 20 do 30 evrov mesečno za zaposlene s povprečno plačo. Ta prispevek bo neposredno vplival na višino neto plače, saj bo znesek prispevka odštet od bruto plače pred izplačilom. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali po odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Pri pokojnini tisoč evrov bo to 10 evrov mesečno ali 120 evrov novega davka letno.
Za samozaposlene, ki so hkrati delavci in delodajalci, bo višina prispevka 2 odstotka bruto plače.
Goriva: V letu dni do 12 odstotkov
Povišujejo se tudi cene goriv. Tudi te so se z novim letom dvignile. Liter bencina zdaj stane 1,54 evra, liter dizla pa 1,60 evra. Bencin je za 10,5 odstotka dražji kot v začetku leta 2024, dizel pa za 11,9 odstotka. Liter kurilnega olja stane 1,20 evra ali 11 odstotkov več kot v začetku leta 2024.
Primerjava cen goriv pokaže, da so se te glede na avgust 2020, to je bil čas vlade Janeza Janše, povišale za 54 do 60 odstotkov. Takratne cene so bile 1 evro za 95-oktanski bencin in prav toliko za dizel. Cene goriv v Sloveniji pa so bile najnižje med državami, ki mejijo na našo državo.
Ob prehodu v leto 2025 gospodarske razmere v Sloveniji in svetu ostajajo negotove, inflacija pa se je konec leta 2024 okrepila zaradi podražitve energentov.
Elektrika za okoli 30 odstotkov dražja
Poleg tega se pričakuje, da bodo gospodinjstva zaradi sprostitve cen elektrike morala plačevati vsaj 30 odstotkov več za elektriko. Višina omrežnine je še vedno neznanka. Vladna koalicija pri cenah električne energije in s tem povezanih dajatvah, kar je tudi omrežnina, stvari skorajda dnevno spreminja. Še danes se ne ve, kako bo v prihodnje.
Lupljenje podjetnikov
Za samostojne podjetnike so se prispevki povečali zaradi rasti povprečne bruto plače in uvedbe novih obveznih prispevkov. Do junija 2025 so minimalni mesečni prispevki znašali približno 579,44 evra, po juliju pa so se zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo povečali na približno 607,80 evra.
Stanovanjski stroški in najemnine
V zadnjih treh letih so se stanovanjski stroški v Sloveniji znatno povečali, predvsem zaradi rasti cen stanovanjskih nepremičnin. Po podatkih Sursa so se cene stanovanjskih nepremičnin v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 zvišale za 6,8 odstotka. V letu 2024 pa so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji povečale za 6,7 odstotka.
Najbolj so se podražile v prestolnici, kjer je povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v letu 2023 dosegla skoraj 4.000 evrov. Podobne cene so bile tudi v Kranjski Gori in na Bledu. Zadnje cene pa so tudi okoli 5.000 evrov, pri čemer ekstremne niso upoštevane.
Poleg rasti cen nepremičnin so se povečali tudi stroški najemnin, predvsem v urbanih središčih, kar dodatno vpliva na skupne stanovanjske stroške gospodinjstev. Natančni podatki o spremembah najemnin v zadnjih treh letih niso na voljo v zdajšnjih virih.
Za celovito razumevanje sprememb stanovanjskih stroškov bi morali upoštevati tudi druge dejavnike, kot so stroški vzdrževanja, komunalne storitve in energetski stroški, vendar ti podatki za zdaj niso na voljo v pregledanih virih.
Kaj pa leto 2024?
Na splošno so se v letu 2024 v Sloveniji najbolj podražile hrana in brezalkoholne pijače, restavracije in hoteli, alkoholne pijače in tobak, oblačila in obutev ter stanovanjske in komunalne storitve.
Cene življenjskih potrebščin na letni ravni so se glede na podatke Sursa zvišale za 1,9 odstotka. Največji vpliv na letno inflacijo so imele višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se dvignile za 2,6 odstotka, kar je k skupni inflaciji prispevalo 0,5 odstotne točke. Podražitve v skupini restavracije in hoteli (za 4,1 odstotka) so dodale 0,3 odstotne točke. S po 0,2 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 3,6 odstotka), oblačila in obutev (za 2,2 odstotka), raznovrstno blago in storitve (prav tako za 2,2 odstotka), stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 1,3 odstotka) ter prevoz (za 1,2 %).
Zvišanje cen hrane in brezalkoholnih pijač
V zadnjih štirih letih so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji spreminjale, pri čemer so bile zabeležene naslednje letne stopnje rasti:
- 2022: Cene so se zvišale za 12,1 odstotka.
- 2023: Cene so se zvišale za 4,6 odstotka.
- 2024: Cene so se zvišale za 2,3 odstotka.
- 2025 (jan.): Cene so se zvišale za 2,3 odstotka.
Če združimo te podatke, so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v obdobju od leta 2022 do konec januarja 2025 skupno zvišale za 22,71 odstotka. To skupno povečanje je izračunano z upoštevanjem zaporednih letnih rasti cen.
Trendi, ki kažejo, da se naše življenje poslabšuje
– Višji življenjski stroški: cene hrane, energentov, stanovanj in storitev so se v zadnjih letih povečale, kar vpliva na kupno moč prebivalstva.
– Dostopnost stanovanj: cene nepremičnin in najemnin so močno narasle, kar mladim in družinam otežuje nakup ali najem stanovanja.
– Staranje prebivalstva: Slovenija se sooča z demografskimi izzivi, saj se prebivalstvo stara, kar bo dolgoročno obremenilo pokojninski sistem in zdravstveno oskrbo.
