Še pomnite Romano Pajenk, dolgoletno direktorico propadle Probanke in njeno graditev velike hiše na Rabu, zaradi katere se je zapletla v prepire z domačini? Spor med njimi še ni končan. Pajenkova jim zdaj celo grozi, domačini pa so popolnoma nemočni.
Medtem ko Romano Pajenk v Sloveniji zaradi zlorabe položaja in poslovne goljufije preganjajo kriminalisti in tožilci, ta dolgoletna predsednica uprave propadle Probanke, ki je kopala večmilijardno finančno luknjo, še vedno uživa v graditvi velike hiše ob obali Barbata na južnem delu otoka Rab. In še vedno se prepira z domačini. Že pred slabima dvema letoma jim je poskušala zagraditi pot, ki drži do obale. »Osorna je,« so takrat razlagali domačini in dodali, »proti nam vlaga tožbe.«
Spomnimo
Ustanovna članica Foruma 21 in ljubljenka Milana Kučana, ki je Probanko v imenu nacionalnega interesa posojala za načrte tajkunizacije, s krizo je kasneje neslavno propadla, je do zemljišča na Rabu prišla z lahkoto. Najela in prodala ga je sama sebi. Probanka Leasing Rijeka, hčerinska družba Probanke, je marca 2006 na Rabu od Marije Žigo kupila dve parceli (skupaj 1.110 kvadratnih metrov), ki sta bili označeni kot vinograda (danes kot pašnika), in 100 kvadratnih metrov poti, ki je bila služnostna pot od leta 1977. Za parceli je Probanka Leasing odštela 230.000 evrov.
Prevarani domačini
Pravzaprav je parcelo za Romano Pajenk kupila in ji tako s finančnim lizingom financirala pridobitev nepremičnine. Pogodba se je iztekla leta 2010, ko je Pajenkova sklenila dogovor o odkupu, aprila 2012, se pravi štiri mesece prej, preden se je Pajenkova poslovila z vrha Probanke, pa je s kupo-prodajno pogodbo dokončno prešla v njeno last. Za parcelo ob obali Barbata je skupaj plačala 230.000 evrov. Domačini so pred časom povedali, da parcela nikoli ni bila predvidena za graditev, da je bila tam graditev celo prepovedana in da je Pajenkova v zelo sumljivih okoliščinah prišla do gradbenega dovoljenja. V tistem času je bila bolj ali manj do vseh zelo prijazna, saj je morala za gradnjo pridobiti soglasje bližnjih sosedov. Rade volje so ji ga dali, ker jim je obljubila, da bo služnostna pot ostala, kajti sosedje vzhodno od parcele bi se v nasprotnem primeru morali voziti s helikopterjem, saj ne bi imeli izhoda. A ko je dobila vsa soglasja in dovoljenja, se je spremenila in zaradi motenja posesti vložila tožbo. Ko naj bi jo bili nekoč ustavili in ji predlagali, da se z njo pogovorijo in na miren način zgladijo spor, jih je ošabno zavrnila, češ da se z njimi nima kaj pogovarjati. Njen mož Božidar Jožef Pajenk pa je žugal, češ da je odvetnik in že ve.
Zemljiški dolgovi
Parcela je v četrtinski lasti Romane Pajenk, prav toliko ima tudi mož Božidar, polovica nepremičnine (pridobil jo je z darilno pogodbo) pa je pisana na Boštjana Pajenka. Pri slednjem, ki je tudi investitor, je, kot je razvidno iz zemljiško-knjižnega izpiska (tega hranimo v uredništvu), zapisana prepoved prodaje brez soglasja Romane in Božidarja Pajenka. Na deležu nekdanje finančne baronice Foruma 21 pa je od decembra 2013 (natanko tisti mesec je Nacionalni preiskovalni urad prejel ovadbo zoper Pajenkovo) v dobro njenega moža in Martine Pajenk vpisana zastavna pravica v višini 570.000 evrov. Podobno je v bojazni pred zaplembo zaradi nečednosti, ki jih je počela v Probanki, storila s svojo hišo v Mariboru: samo teden dni po odhodu z vrha Probanke (septembra 2012) je vpisala 300 tisoč evrov visoko terjatev. Hiša je velika 114 kvadratnih metrov, geodeti jo ocenjujejo na 223.465 evrov. Prej sta Pajenkova živela v stanovanjskem bloku na Razlagovi ulici.
Vzpon Pajenkove
Romana Pajenk je svojo kariero začela v Ekonomskem centru v Mariboru. Na prelomu osemdesetih let prejšnjega stoletja je s somišljeniki na ekonomski fakulteti začela razmišljati o ustanovitvi banke. To ji je pet mesecev pred osamosvojitvijo tudi uspelo, med ustanovitelji pa so bili med drugim Zavarovalnica Maribor, zreški Comet, Klimatehnika (danes Klima Petek), RTV Slovenija, SGP Konstruktor in celjska podružnica Ljubljanske banke, Romana Pajenk z možem Božidarjem ter Lea, Leo in Šime Ivanjko. Probanko je obvladovala prek največjega delničarja, družbe Medaljon, ki je šla v stečaj, prav tako je šel v stečaj Profectus, njen lastnik, ki je v lasti nekdanjega menedžmenta na čelu s Pajenkovo. Revija Menager je Pajenkovo uvrščala med najbogatejše ljudi v Sloveniji.
Spomnimo tudi, da jo je leta 2001 v solzavem govoru hvalil takratni predsednik Milan Kučan. Za njeno »delo« jo je leta 2009 nagradila Gospodarska zbornica Slovenije. V banki je med letoma 2009 in 2011 zaslužila skoraj milijon evrov, leta 2010 pa je banka že imela izgubo. Zaradi spornih bančnih poslov so kriminalisti Pajenkovo kasneje ovadili skupaj s še eno čudežno, a tudi padlo deklico, nekdaj drugo damo Probanke Milano Lah.
Bančne lumparije
Leta 2013 je šla Probanka v likvidacijo, davkoplačevalci smo ji dali za 490 milijonov evrov poroštev, v postopku likvidacije je bila dokapitalizirana v višini 176 milijonov evrov. Leta 2016 so banko pripojili slabi banki, kamor se je preselilo veliko zaposlenih, ki so postali strošek davkoplačevalcev. Državnozborska preiskovalna komisija je odkrila, da Probanka pod vodstvom Romane Pajenk ni gospodarno poslovala. Podeljevala je posojila po dolgem in počez brez ustreznega zavarovanja. Uprava, ki jo je Pajenkova vodila, je pogosto preslišala opozorila oddelka za tveganja in odobrila več kreditov, ki jih je kreditni odbor zavrnil. Takšna privilegirana posojila je dobival njen brat Tomaž Ročnik, nekdaj eden najbogatejših Slovencev. Ko je padla Probanka, je padel tudi Ročnik.
Njene posle s podrejenimi obveznicami (izdala jih je za 60 milijonov evrov) je preiskoval Nacionalni preiskovalni urad (NPU), nadzor nad tem pa je zaradi suma zlorabe notranjih informacij začela tudi agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Sporno je bilo, da so v banki z določenimi vpisniki obveznic sklepali dogovore o predčasnem odkupu teh finančnih instrumentov; v primerjavi z drugimi kupci so bili torej v privilegiranem položaju. Za to bi morali imeti soglasje Banke Slovenije, česar pa niso dobili. Čudnih poslovnih potez Romane Pajenk je še več. Recimo posojilo družbi Medaljon (leta 2009), ki ni bilo nikoli odplačano. Družba je bila pomemben lastnik Probanke, (ne)posredno pa so bili večinski lastniki prek družb Profectus in Zlata moneta II prav Romana Pajenk in drugi menedžerji. Probanko je oškodovala, saj bi morala vedeti, da je bil Medaljon takrat že v slabi finančni kondiciji.
Lah in Verstovšek
V omenjenih preiskavah sta se znašla tudi dolgoletna člana uprave Probanke: Milana Lah (2002−2012) in Vito Verstovšek (2006−2013). Lahova je, kot smo omenili, veljala za desno roko Pajenkove, v bližini hiše svoje šefice na Tomšičevi ulici v Mariboru si je dom omislila tudi sama. Upnik je bila seveda Probanka, obe bančni dami pa sta svoje premoženje, potem ko je šlo z banko navzdol, zavarovali z zemljiškim dolgom. Lahova ima danes na domačem naslovu registriran s. p. – ML.Fin, poslovno svetovanje, je pa tudi direktorica Mariborskega podjetniškega centra, kjer med družbeniki najdemo IECG Maribor, katerega solastnik je Dušan Jovanovič, nekdanji nadzornik v NKBM. Sicer je bila Lahova skupaj s Pajenkovo tudi največja družbenica Profectusa (v lasti menedžerjev Probanke, prek katerega so obvladovali Medaljon, največjega solastnika Probanke), ki je šel v stečaj.
Na Rabu tudi barka
Seveda je Pajenkova že zanikala kakršnokoli krivdo, čeprav so jo takrat zalotili s prsti v marmeladi. Očitno se kot Kučanova varovanka počuti nedotakljivo. Njene nepremičnine so obremenjene z zemljiškim dolgom in varne tako pred upniki kot organi pregona. Domačini na Rabu pravijo, da hiša ob obali Barbata na Rabu ni edina. Še eno naj bi Pajenkova imela blizu Pičuljana, kjer ima zasidrano tudi barko. Obnašala naj bi se kot gospodarica, o sporu glede služnostne poti se ne želi pogovarjati, ampak se raje tožari, omenja opravo, se sklicuje na zakonitost, kar je seveda dvolično in tipično za dediče rdečega režima.
Grožnje domačinom
Spor med Pajenkovo in domačini z Raba pa še ni končan. Pajenkova jim zdaj celo grozi, domačini pa so popolnoma nemočni. Pravijo, da Pajenkova prihaja na Rab dvakrat na mesec. Menda prinese denar in plača delavce. Domačini sumijo, da je bila prav zato pred kakimi tremi tedni na gradbišču policija. »Obnaša se kot šefica,« še pravijo. »Dela zidove tam, kjer jih ne bi smela.« Pajenkova namreč noče, da kdo gleda na njeno dvorišče, sama pa lahko hodi po lastnini drugih. Avto namesto na svojem dvorišču parkira ob morju na prostoru, ki je javno dobro. Izvedeli smo še, da je tamkajšnje občinsko sodišče nedavno Pajenkovi izdalo odločbo, da mora nekaj metrov nezakonito zgrajenega opornega zidu podreti.
In medtem ko Pajenkova grozi domačinom na Rabu, dobrih 100 kilometrov severneje njene nezakonitosti in lumparije v Probanki slovenski davkoplačevalci še vedno zelo drago plačujemo.
Zapletom na sojenju ni konca
Seveda ne preseneča, da več kot tri leta po začetku sojenja nekdanjima prvima bančnicama Probanke Romani Pajenk in Milani Lah ni videti konca zapletom. Potem ko se je zadeva lani po letu dni zaradi spremembe obtožnice iz zlorabe položaja v poslovno goljufijo morala začeti znova, je po novem dolgem premoru prišlo še do menjave sodnice. A tudi ta bo verjetno izločena. Primer, v katerem ju tožilec Specializiranega državnega tožilstva Luka Moljk bremeni, naj bi bili pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke za milijon evrov in pol oškodovali podjetje Bauimex iz Kranja in koroško gradbeno podjetje Giip, je že od leta 2015 obravnavala sodnica Simona Mernik, a ga je zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti predala drugemu sodniku.
Mariborsko sodišče je zato najprej za prevzem sodnega postopka angažiralo Danila Obersnela, ki pa se je moral še pred nadaljevanjem sojenja izločiti zaradi okuženosti z zadevo, saj je v preteklosti že sodeloval pri odločanju o nekaterih pritožbenih zadevah v tem primeru. Glavna obravnava bi se morala 20. aprila letos nadaljevati pod vodstvom sodnice Barbare Nerat, a je ta vse udeležence v postopku seznanila tudi z nekaterimi dejstvi iz svojega osebnega življenja, ki bi lahko ogrozili nepristranskost sodišča.
Povsem od začetka
Barbara Nerat s prvoobtoženo Pajenkovo sama neposredno ni povezana in tudi slednja je dejala, da sodnice osebno ne pozna, pa je Neratova še iz študentskih let prijateljica njene hčere, s katero ohranjata stike tudi danes. Prav tako se v zasebnem življenju pogosto druži s sestro Pajenkove, zato je udeležence v procesu pozvala, da se glede tega izjasnijo še pred začetkom obravnave. Sama se čuti sposobno sojenje izpeljati nepristransko. Z njeno ugotovitvijo pa se ni strinjal tožilec Moljk, ki je presodil, da je glede na najnovejšo sodno prakso, ki postavlja zelo visoke standarde glede videza nepristranskosti sodišča, primerno, da se sodnica izloči iz primera oziroma da to stori predsednica mariborskega okrožnega sodišča. S tem se je strinjal tudi pooblaščenec oškodovancev Miha Kunič, nič pa ni imela proti niti obramba, zato se bo sojenje vsaj za nekaj časa spet odložilo. V vsakem primeru se bo začelo povsem od začetka.
Izgovori tožene
Tožilstvo obtoženima v konkretnem primeru očita, da sta podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca zavedli, s tem ko je vodstvo zdaj že likvidirane banke leta 2011 s pomočjo njunega denarja skušalo odpraviti kapitalsko neustreznost banke. Ker namreč Probanka v času splošne krize ni našla primernih investitorjev, je k poslom privabila nekatere njihove dolgoletne komitente in jih prepričala v nakup delnic, pri tem pa naj bi jim obljubili, da bodo te odkupili, ko bodo to želeli, ali pa priskrbeli kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.
Pajenkova ves čas sojenja zatrjuje, da sama ni ukradla niti evra ali kogarkoli namerno oškodovala in da si zdaj želi le še miru v svojem pokoju. Skupaj z Lahovo sta še dejali, da spornih 1,5 milijona evrov, kolikor jima očita obtožnica, sploh ni bilo pomembnih pri dokapitalizaciji, saj je Probanka tudi brez tega presegla zahteve Banke Slovenije v skladu s standardi Basel III. Prav tako omenjena dokapitalizacija v letu 2011 ni bila nujna, saj je bila banka takrat likvidna.
Obsojena le dva bankirja
Višje sodišče v Ljubljani je konec lanskega leta potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča zoper nekdaj vodilna v Factor banki Borisa Pesjaka in Dušana Valenčiča, kar pomeni, da sta bila pravnomočno obsojena na leto in tri mesece zapora zaradi zlorabe položaja in oškodovanja banke. A nekdanja vodilna v Factor banki nočeta na prestajanje zaporne kazni. Medtem ko je sodišče že januarja začelo presojo prošnje obsojenega Dušana Valenčiča za alternativno prestajanje kazni, je za to v začetku februarja zaprosil tudi Boris Pesjak. Dušanu Valenčiču in Borisu Pesjaku poziva na prestajanje zaporne kazni še niso poslali, ker ljubljansko okrožno sodišče še odloča o njunih prošnjah.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija!
