Piše: Jože Biščak
Politiki so med seboj kar tekmovali, kdo bo bolj pohvalil dogovor med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi. »Dan olajšanja, sreče, miru, upanja za to, da se končajo ta krvava genocidna dejanja v zgodovini palestinskega naroda,« je hitela razlagati zunanja ministrica Tanja Fajon − med vrsticami kakopak, Izrael spet obtožila genocida nad domnevno miroljubnimi Palestinci ter se zahvalila posrednikom iz Egipta, Katarja in ZDA. Kako je v resnici sploh prišlo do dogovora?
Predstavljajte si, da hodite po parku, za vami pride (ne)znanec, vas zgrabi in vam na grlo prisloni konico noža. Od vas zahteva denarnico, drugače vam bo prerezal vrat. Izročite mu denar in zadevo prijavite policiji. Nepridiprava odkrijejo, je star »znanec« organov pregona. Brani se, da ste mu denarnico izročili prostovoljno, da sta se pogajala in sklenila dogovor; vaša odločitev je bila, da ste mu izročili denar.
Zdrav razum pravi, da med žrtvijo in napadalcem ni bilo prav nikakršnega dogovora. Enako velja za dogovor med Izraelom in Hamasom, po katerem bo slednji izpustil 33 talcev (če so sploh še živi), Izrael bo začel z umikom, izpustil bo več sto palestinskih zapornikov. Nobenega dvoma ni, kdo je začel: Hamas je ubijal, posiljeval in mučil, Izrael je bil žrtev. Zato strinjanje o prekinitvi ognja ni bil dogovor, to je bilo izsiljevanje. Teroristi, kar hamasovci definitivno so (kot večina Palestincev), so pri pogajanjih vedno v prednosti, oni ne spoštujejo življenj, niso omejeni z zakoni in moralo. Izrael je pač soglašal s kompromisom, ker želi rešiti življenja talcev, medtem ko je Hamasu prav malo mar za ljudi, vse po vrsti obsojene zločince in posiljevalce, ki bodo prišli iz izraelskih zaporov. Gre za razkazovanje moči kulture smrti, ki je od nekdaj nekakšen življenjski slog islamistov.
Kdor je pozorno spremljal posnetke rajanja prebivalcev Gaze in razglašanja velike zmage, ve, o čem govorim. To veseljačenje je bilo daleč od praznovanja konca genocida, domnevnega trpljenja in lakote. Spomnimo se, kako so ti isti ljudje šli na ulice, ko so teroristi 7. oktobra 2023 pobili in ugrabili Izraelce. Ta palestinska sodrga je stala na ulicah in uživala, ko je Hamas pred njimi razkazoval komaj živa telesa Izraelcev. In potem so stopili do njih ter jih še sami pljuvali in pretepali. Teroristi so se kot islamistični junaki in mučeniki stopili z množico, streljali v zrak in praznovali. To je zakoreninjeno v njihovi kulturi, ki poveličuje nasilje. In ljudje po svetu so od tistih redkih medijev, ki so prevedli vzklike, lahko slišali, da to ni bilo praznovanje miru, ampak napoved prihodnjega nasilja in napadov na Izraelce. Zato je kakršnokoli govorjenje o dogovoru zloraba besede dogovor.
Oglasil se je tudi slovenski predstavnik v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN), veleposlanik Samuel Žbogar, nekaj govoril o prihodnosti in dodal: »Palestinci sicer ne bodo več umirali zaradi bomb, grozi pa jim, da bodo umirali od lakote.« Kakopak, zdaj pride na vrsto lakota, za kar bo spet kriv Izrael. Toda resnica je povsem drugačna.
Za vse smrti v Gazi je kriv Hamas, ki ima žal podporo koristnih idiotov v ZN. Nešteto tovornjakov s hrano različnih mednarodnih organizacij na poti do Gaze preprosto izgine. Izrael je obljubil varovanje pri dobavi pomoči, a so podporniki morilcev v ZN pomoč zavrnili, češ da se dogovarjajo s Hamasom. Priročen izgovor, saj potem laže trdijo, da Izrael strada prebivalce Gaze. Zdi se, da je bila humanitarna pomoč talec, namenjen podpori Hamasu in pritisku na Izrael, da sklene dogovor, ki to v resnici ni. Združeni narodi in »človekoljubne« skupine so z »dogovorom« v resnici rešili teroriste, ki so bili tik pred tem, da postanejo zgodovina. V Gazi v resnici nikoli ni bilo humanitarne krize, so pa na dan prišle mednarodne organizacije (vključno z ZN), ki so se utrdile kot pomočnice islamskega terorizma. In njihove roke so krvave.
