Piše: Gašper Blažič
Če je Karl Marx nekoč zapisal, da se zgodovina ponavlja najprej kot tragedija, nato kot farsa, potem lahko rečem, da ta izrek v veliki meri uresničujejo Jenullovi »politkolesarji«, ki so se po treh letih znova zbrali na t. i. protestnem shodu.
Tokrat seveda ne z namenom, da bi vlado rušili, kot so dali udeleženci vedeti novinarjem nacionalne televizije. Ti so pripravili obširen prispevek o protestnem shodu pred vladno zgradbo, ki pa ni bil kaj preveč množičen. Bil pa je precej estradniško zasoljen, nekako v slogu navideznih protestov proti Zoranu Jankoviću zaradi bratenja z Aleksandrom Vučićem, ki ga dogmatična levica kajpak uvršča v krog Janeza Janše. Verjetno mu je tudi zato nacionalna televizija tisti dan v osrednjem dnevniku namenila kar precej pozornosti.
Kolesarski »dan ljubezni«
Zanimivo, da so si za dan protesta izbrali valentinovo. No, morda tudi zato, ker je bil ravno petek. Vse skupaj je bilo videti precej manj hrupno kot v času Janševe vlade, glavni govorci pa glede na svoj izvor in ugled niti niso razočarali. Osrednja figura je bil znova Jaša Jenull, tokrat brez svoje »zdravniške opreme«. Golobovo vlado so prišli menda samo opozorit in ne rušit. Povedano drugače: prišli so jo opom- nit, da so vladajoči dali neke obljube, ki jih sedaj premalo intenzivno izpolnjujejo. Že pred samim shodom so osrednji mediji poskrbeli za novico, da bo koalicija protestnikom prisluhnila. In res je trojica poslancev Gibanja Svobode pred zgradbo vlade prevzela seznam prioritet, ki naj bi se jih vlada lotila, protestniki pa so nato obiskali še sedeža Levice in SD, kar je bila sicer bolj formalnost, saj je jasno, da so bili med kolesarskimi zborovalci večinoma simpatizerji Levice. Ti si seveda želijo še bolj radikalno levo vlado, izstop iz Nata, prekinitev diplomatskih stikov z menda genocidnim Izraelom, bolj zavzet boj proti »zdravniškim dvoživkam«, pa tudi odločnejšo stanovanjsko politiko. A prav v tistih dneh je denimo minister za solidarno prihodnost in vidni član Levice Simon Maljevac skupaj s svojim strankarskim kolegom, celjskim županom Matijo Kovačem javnosti predstavljal projekt graditve novih neprofitnih stanovanj v Celju. No, seveda pa nič o tem, kdo se bo v ta stanovanja vselil. Sicer pa je bila ob tem zelo značilna izjava poslanke Svobode Sare Žibrat (prišla je skupaj s kolegoma Miroslavom Gregoričem in Lucijo Tacer), češ da ta shod razumejo kot »konstruktivno kritiko«.
Ko se ustavi finančni tok iz Washingtona
Toda za kaj v resnici gre in zakaj so se politkolesarji spravili na kolesa skoraj tri leta po volitvah? Kot pravijo naši viri, ima Jaša Jenull dejansko vlado in njenega predsednika dobro »naštudiranega«, a očitno je v ozadju tudi neka povsem globalna zadeva. To pa je zapiranje pipic iz ameriškega proračuna, saj je prek agencije USAID v času, ko je ameriško vlado vodil predsednik Joe Biden, v levičarske nevladne organizacije po svetu odtekalo ogromno denarja. Glede na to, da je ameriški predsednik Donald Trump takoj po inavguraciji začel z izvršnimi ukazi, ki so v začetku februarja dosegli tudi delovanje USAID, to je ameriške agencije za mednarodni razvoj. Petega februarja letos je Trumpova administracija ukazala, da se morajo v nekaj dneh zapreti vsi uradi USAID. »To ni dobrodelna organizacija. To niso zasebna sredstva. To so sredstva ameriških davkoplačevalcev. Dolžni smo jih pametno porabiti,« je takrat dejal ameriški državni sekretar, prvi mož ameriške diplomacije Marco Rubio. Čeprav naj bi bila sredstva agencije zagotovljena predvsem državam v krizi, kot je denimo Ukrajina, pa se je precej denarja očitno kopičilo na računih organizacij, ki nimajo kaj dosti opravka s primarnimi potrebami držav v razvoju. Spomnimo: lani je ameriška vlada za potrebe USAID zagotovila 40 milijard dolarjev iz zveznega proračuna. Očitno je procentualno sicer minimalen, a za slovenske razmere še vedno ogromen znesek (40 milijonov dolarjev) pristal v rokah slovenskih levičarskih organizacij, tudi Inštituta 8. marec ter iniciative Glas ljudstva, ki jo po naključju vodi isti človek kot t. i. politkolesarje. Zato se postavlja vprašanje, na kakšen način se je denar iz USAID porabljal za volilne in referendumske kampanje v Sloveniji v prid tranzicijske levice. Ob tem je treba vedeti, da se Trump v svojem prvem mandatu ni preveč zavzeto lotil izsuševanja tega močvirja, se je pa iz poraza leta 2020 tudi nekaj naučil − da je na videz »najbolj umazane« posle namreč najbolje opraviti na začetku mandata.
Financirali so rušenje ne-levih vlad
In očitno gre pri kolesarskem zborovanju za sporočilo, ki je ostalo prikrito javnosti, a je bilo izrečeno med vrsticami: dajte nam denar. Ko je namreč postalo jasno, da sponzorjev iz tujine ne bo več in da tudi Sorosovi viri počasi usihajo, bodo levi nevladniki skušali z izsiljevanjem doseči nov rebalans proračuna, ki bo več denarja usmeril k nevladnikom. Tudi k portalu Oštro, ki skrbi za cenzuro na Facebooku (prav to soboto so na Facebooku dvakrat cenzurirali portal Moja Dolenjska) in naj bi po naših podatkih nazadnje prejel sto tisoč ameriških dolarjev pomoči od USAID. Ob tem velja spomniti, da so s pomočjo cenzure na Facebooku zelo omejili tudi doseg vsebin s (spletne) Demokracije in portala Nova24tv.si, kar je nedvomno vplivalo tudi na volilni izid. Prav tako so pomagali rušiti ne-leve vlade tudi drugje po Evropi. Predsednik SDS Janez Janša je zato že napovedal, da bo prihodnja vlada zagotovo preučila financiranje omenjenih organizacij do vsake podrobnosti, saj je zanimivo, kako so nekatere nevladne organizacije praktično takoj po začetku svojega delovanja dobivale ogromno pozornosti medijev in so prav zato laže vplivale na mnenje ljudi.
Po obsodbi policistov lahko sledijo tožbe
Se pa ob tem odpira še eno vprašanje, in sicer nedavna škandalozna obsodba štirih policistov, ki naj bi bili med protivladnimi protesti v času prejšnje vlade nezakonito ukrepali proti huliganom in bili za to dejanje obsojeni. To je seveda samo nadaljevanje prakse, ki jo je sedanja vlada začela najprej z odpisom kazni, ki so jih dobili številni razgrajači, ki so pomagali rušiti prejšnjo vlado. Očitno se ta agenda nadaljuje. Strinjamo se lahko z ocenami, da gre tu za uničevanje policije, očitno tudi za maščevanje, ker je prišlo do odhoda nezakonito imenovanega direktorja Senada Jušića. Toda zadeva v zvezi z obsodbo policistov gre očitno v smer, da bodo lahko posamezniki, ki so se takrat zapletli v konflikt s policijo, vlagali tožbe na sodiščih tako proti državi kot tudi proti posameznim policistom. In morda je Jenullov kolesariat prišel med vrsticami sporočit vladi prav to, da bodo sodišča zasuli s tožbami proti državi, lahko pa se temu izognejo z večjimi proračunskimi izdatki za nevladne organizacije. Je pa vsekakor tovrstno kakor protestno zbiranje pred vladno zgradbo – po tem shodu so obiskali še sedeža SD ter Levice – bolj kot ne »žgečkanje nosoroga«. Verodostojno pa največ toliko kot shod »antijanković« na slovenski kulturni praznik.
