Piše: Gašper Blažič
Da je afera z nakupom zgradbe na Litijski 51 samo vrh ledene gore v zakulisnih bojih znotraj koalicije, ni nobenega dvoma več. SD, sicer ponosna naslednica Zveze komunistov Slovenije, katere vidni člani so se hodili klanjati pred kip Borisa Kidriča, ima v tem poslu sicer krepko umazane roke, a to ni edina resnica o tej aferi. V njej so se umazali vsi vladajoči, ki sedaj valijo krivdo drug na drugega. Dejstvo je namreč, da so vladajoči stvari pripeljali do točke, ko si lahko Gibanje Svoboda reši kožo le še s tem, da »potunka« koalicijsko partnerico SD.
Da bo omrežje, ki ščiti Roberta Goloba – tu velja omeniti več ljudi, od Vesne Vuković do Gregorja Golobiča, ki, kot piše Bojan Požar, dobesedno »reže SD kot salamo« – v zgodbo vpletlo kot »kolateralno« škodo tudi opozicijsko SDS, smo lahko pričakovali. S tem tovrstnim spinanjem so najprej začeli pri Mladini ter portalu Necenzurirano, sedaj se je temu pridružil še Reporter. Češ da je za te posle odgovorna tudi opozicija oziroma vsaj ena od dveh opozicijskih strank.
Reporterjevo propagandno vsegliharstvo med vrsticami govori naslednje …
Kot je v uvodniku zapisal urednik Silvester Šurla, je afera s sodno stavbo plastičen primer ugrabljene države, kjer imajo prste zraven tako levi kot desni, tako tisti na oblasti kot v opoziciji. Pred očmi javnosti se je izrisala koalicija na ministrstvu za pravosodje – med SD in SDS. »Oblast pride in gre, zakulisna omrežja pa ostajajo in vrtijo okrog prstov zdaj ene, zdaj druge politike. Nekatere naivne, nekatere pa tudi pokvarjene. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan sodi prej v prvo kot drugo kategorijo. Njena naivnost jo bo zdaj stala politično kariero. A to jo prav nič ne odvezuje objektivne in subjektivne odgovornosti zaradi njenega podpisa na kupoprodajni pogodbi. Najlažje bi bilo takoj odstopiti, da bi afero pometli pod preprogo. Da bi na njen ministrski stolček prišel nekdo drug in karavana bi šla naprej. Švarc Pipanova se za to ni odločila in to ji je potrebno šteti v plus. Čeprav post festum, pa vendarle, je še pred odhodom z ministrske funkcije skušala priti sporni zadevi do dna in javno razgaliti vse akterje, ki so v tej zgodbi sodelovali,« je še zapisal.
Poleg povsem vsegliharskega tona, ki dokazuje ozadje takšnega pisanja, ne gre spregledati tudi bistvene trditve: da je Dominika Švarc Pipan kar naenkrat »žrtev«, ker je bila kakor naivna, in nekdo, ki se bori za pravico in resnico proti mafiji. In seveda ozadja vsega tega. Pomembno je namreč, kaj takšen uvodnik pove med vrsticami. Pazite: SD v vsem tem času – od razkritja spornih poslov Gen-I ter povezav tega podjetja s financiranjem Vesne Vuković je minilo že dve leti – za ceno ljubega miru ni naredila nič, da bi se to razčistilo. Sedaj, ko so njeni strategi v nerodnem položaju, ker so jih omrežja »svobodnjakov« po južnjaško povedano »nadmudrila«, pa ostajajo zmedeni kot kakšni kastrati?? Res bizarno. Ker dejansko so v nerodnem položaju oboji: tako Golobovi kot Fajon-Žibertovi. V tej zgodbi z Litijsko 51 nihče od njih ni nedolžen. Vendar so “svobodnjaki” trenutno v močnejši poziciji.
Lekcija iz zgodovine: ko se spopadeta “dragi Borut” in “dragi Tone”
Ob tem naj spomnimo na nek dogodek izpred skoraj 20 let. Kakor je znano, je takrat potekala referendumska kampanja pred referendumom o zakonu o RTV, pri čemer sta si javno skočila v lase dva tedanja strankarska prvaka: LDS-ov Anton Rop in SD-jev Borut Pahor. Z javnim dopisovanjem. Pahor je med drugim zapisal: »Ko boste agitirali med ljudmi za referendum in neodvisnost medijev, daj, spomni se, dragi Tone, kakšen velik vpliv je imela Tvoja stranka nanje cel čas tranzicije. Z zakonom ali mimo njega.« Anton Rop pa mu je med drugim odgovoril: »Spomnim naj te, Borut, da so predlagatelji zakona kot enega pomembnih razlogov za zakon navajali predsednika Programskega sveta RTV-ja, ki je bil predsednik »nekdanje totalitaristične stranke«. In pri tem niso mislili na mojo stranko.«
Njuno medsebojno pričkanje je jasno dokazovalo, kdo je v resnici ves čas imel politični vpliv tedaj – in v primerjavi s sedanjim stanjem na RTV ni velikih razlik. Stvar je samo v tem, da se frakcije tranzicijske levice tu in tam spopadejo med sabo tudi v javnosti, kar se je pokazalo ravno v primeru Litijske 51.
Posel so zagotovo “požegnali” Žibert, Fajonova, Švarc Pipanova, Golob in Boštjančič!
No, objava Janeza Janše na omrežju X pa dejansko postavi tovrstne spine, ki jih širijo Mladina, Necenzurirano, Reporter in ostali medijski mainstream, v drugačno luč:
Po vsem videnem je očitno čas tudi za interpelacijo @vladaRS. Kajti:
1. Omrežje @strankaSD pod taktirko generalisima Žiberta organizira super drag nakup Litijske. Verjetno za financiranje nakupa novega štaba na Nazorjevi. Stranka s 6 poslanci in visokimi dolgovi si je namreč… pic.twitter.com/IZAoFNdz2R
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 4, 2024
Namreč, Janša je v zapisu povsem jasno povedal, da gre tu tako za odgovornost SD kot tudi celotne vlade, tudi njenega predsednika Goloba in pa finančnega ministra Klemena Boštjančiča. To, da sedaj Golobov medijski propagandni stroj išče grešne kozle izven vlade, v nekih uradnikih, ki naj bi jih v to igro kakor poslala SDS, je samo dokaz, kako hudič v sili tudi muhe žre in kako je Svoboda pripravljena za ceno lastnega preživetja razsuti tudi sedanjo vladno koalicijo. Pri čemer pa je zalotila SD na »levi nogi«. In nič ni za SD-jeve vidne člane hujšega kot to, da jo sedaj povsem po »vsegliharsko« postavljajo v isto vrsto z SDS.
Zato bo zanimivo, če bo interpelacija o delu celotne vlade – kar se sicer zgodi zelo redko – res vložena in bo prišla na dnevni red. Za koalicijo bo to zelo neroden položaj.
Opozarjali smo na zablode Tanje Fajon
Avtorji spinov o domnevni španoviji SDS in SD proti Golobu in ministrici Dominiki Švarc Pipan, ki sedaj nažigajo okoli, da »Janševi mediji« nažigajo samo po premierju in ministrici, nič pa po SD, kar naj bi dokazovalo »bratenje v zločinu«, pa pozabljajo, da smo tudi na spletni Demokraciji v zadnjem času glasno opozarjali na zablode SD, ne samo v tem poslu Litijsko 51, ampak tudi o škandaloznem početju Tanje Fajon v zunanji politiki. Zato nihče ne more trditi, da o tem molčimo.
