Piše: Nova24tv
Poročilo fiskalnega sveta za december 2024 se bere kot grozljivka. Le decembrski primanjkljaj proračuna naj bi znašal kar 1.000.000.000,00 (milijardo) evrov, in to kljub temu, da se donosi proračuna zaradi višjih davkov in prispevkov višajo. Javna poraba je pod Golobovo vlado očitno povsem ušla izpod nadzora.
Primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih v enajstih mesecih letošnjega leta znašal –396 mio. EUR, kar je slaba tretjina primanjkljaja v enakem obdobju lani. Po zadnji razpoložljivi oceni Ministrstva za finance pa naj bi primanjkljaj ob koncu leta znašal –1.407 mio. EUR, tako da naj bi primanjkljaj v decembru znašal kar –1 mrd. EUR, se pravi, le decembra smo “pridelali” več primanjkljaja kot lani celotno leto, poroča fiskalni svet. Primanjkljaj državnega proračuna naj bi tako v decembru za 2,5-krat presegel skupnega v enajstih mesecih.
Decembrski razvrat
Fiskalni svet poudarja, da konec leta navadno prihaja do neoptimalne porabe javnih sredstev, in poziva k večji disciplini pri upravljanju proračunskih sredstev ter k doslednemu spoštovanju fiskalnih pravil. Neracionalno trošenje ob koncu leta bi lahko povečalo javnofinančna tveganja ter negativno vplivalo na dolgoročno vzdržnost državnih financ, kar je jasno videti na decembrskem primanjkljaju.
Tudi Evropska komisija nas opozarja, da bo rast izdatkov višja od zahtevane
Pri tem dodajo, da tudi Evropska komisija opozarja na tveganja, da bo dejanska rast neto izdatkov višja od zahtevane oziroma dovoljene kot posledica sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, uvedbe sistema dolgotrajne oskrbe, reforme zdravstvenega sistema in odstopanj od načrtov pri izvedbi večjih investicijskih projektov. Rast “očiščenih” odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala 9,3 % in se je okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani (7,2 %). Letošnja rast je v največji meri posledica visoke rasti vplačil v proračunske sklade, zlasti v novo ustanovljeni Sklad za obnovo, ter transfera v ZPIZ zaradi visoke redne uskladitve pokojnin. Gre torej predvsem za porabo, ki je posledica načrtovanega zapravljanja ZPIZ in izplačil visokih plač javnih uslužbencev.
Tudi leta 2025 višja javna poraba
Pomembno je tudi, da bi lahko bila rast neto izdatkov občutno višja od zahtevane, kar nakazuje tudi sprejeta sprememba državnega proračuna za leto 2025, ki predvideva rast porabe brez interventnih ukrepov za 12,3 % (skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 496 mio. EUR in so predstavljali le štiri desetine obsega ukrepov v enakem obdobju lani). Po načrtu bi lahko rast neto izdatkov celotnega sektorja države v letu 2025 znašala največ 5,6 %.
Proračun naravnan na obdobje debelih krav, ne na prihajajočo krizo
Pri tem je še posebej pomembno, da fiskalni svet že več četrtletij zapored ministra za finance Klemna Boštjančiča opozarja, da je proračun naravnan izrazito prociklično – se pravi, da se vlada, za razliko od drugih evropskih vlad, ne pripravlja na težke čase, ki prihajajo, ampak se obnaša, kot da smo še vedno sredi konjunkture in poplave poceni natiskanega denarja. Izdatki sledijo in celo presegajo vedno višje prilive v proračun, ki so posledica vedno višjih davkov. Kaj pa se bo zgodilo, ko bo gospodarstvo omagalo in ne bo več sposobno z istim tempom polniti požrešnega državnega proračuna?
Zadnja novica v zvezi z gospodarsko rastjo v Sloveniji je napoved OECD o znižanju gospodarske rasti za letos z 2,3 na 1,1 odstotka in za leto 2025 z 2,7 na 2,6 odstotka, medtem ko je za svetovno gospodarstvo napoved rasti za letos ohranil pri 3,2 odstotka, za leto 2025 pa jo je zvišal na 3,3 odstotka. Slovenija gre torej gospodarsko obratno od svetovnih trendov – znižanje gospodarske rasti za 1,2 odstotka ne zveni veliko, a v resnici na makroekonomski ravni pomeni drastičen padec.
Kaj se bo torej zgodilo, ko se bo slovenski prociklični proračun srečal z ekonomsko resničnostjo nižjih prihodkov? Možna sta le dva scenarija: ostro varčevanje na ravni Grčije ali ostra dodatna obdavčitev srednjega sloja in podjetništva.
Ker ekonomski cikli delujejo na 3 do 5 let, se bomo z odločitvami Golobove vlade spopadali komaj čez leta, ko bo neka povsem druga vlada varčevala in bila deležna gneva ljudstva.
