Piše: Sara Rančigaj
Voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon se je odzvala na pismo predsednika Evropske judovske skupnosti Menachema Margolina, ki jo je pozval, naj stranka vrne stavbo, kjer imajo sedež, slovenski judovski skupnosti. Rabina je povabila na pogovor in pregled dejstev, pri čemer mu želi predstaviti legalne dokumente, iz katerih je razvidno, kako so za strankarske (partijske) namene prišli do državnega premoženja. Kljub temu, da je bil leta 1991 sprejet zakon o denacionalizaciji premoženja, pa Moskovičeva vila ni bila nikoli predmet te obravnave.
Evropska judovska zveza je v pismu predsednici Socialnih demokratov pozvala, da bi bilo vsekakor pravično in moralno vrniti ukradeno judovsko vilo, katere lastnik je bil Feliks Moskovič, ki so ga skupaj z družino ubili v holokavstu. Prepričani so, da bi morala lastnica hiše postati slovenska judovska skupnost in bi se tako smatrala kot del poravnave o nasledstvu premoženja brez dediča. Kot so še v pismu izpostavili, so že v preteklosti potekali pogovori o omenjenem prenosu lastništva, a so bili neuspešni.
Po vseh pričakovanjih glede na odzive iz preteklosti Fajonova zavrača očitke, da bi bile z lastništvom povezane kakršnekoli nepravilnosti. Rabina je povabila “na pogovor in pregled dejstev”. Podobno vabilo je poslala tudi Evropskemu judovskemu Kongresu (European Jewish Congress), krovni organizaciji judovskih organizacij v Evropi, in Judovski skupnosti Slovenije, so poročali pri Siolu.
“Zgodovina prenosov lastništva nad nepremičnino sedeža stranke SD na Levstikovi 15 v Ljubljani je povsem jasna tako s pravnega kot tudi iz zgodovinskega vidika. Po tragično preminuli družini Moskovič jo je dedoval njihov zakoniti dedič, ki jo je kmalu po dedovanju prodal novi lastnici, ta pa jo je leta 1961 prodala državi. Stranka SD je leta 1993 z darilno in menjalno pogodbo z državo postala zakonita lastnica hiše. Z Judovsko skupnostjo Slovenije ima v zvezi s tem urejene odnose,” je zapisala v pismu.
Legalna kraja lastnine v prejšnjem sistemu
SD se razglaša za lastnika vile, ker so do nje prišli z menjalno pogodbo za premoženje Zveze komunistov Slovenije, katere legalni nasledniki so seveda Socialni demokrati. Judovski kapital na Slovenskem je bil predmet zaplemb že pod nemško in italijansko okupacijo, podobno pa so si lastništvo prilaščale tudi povojne jugoslovanske oblasti. Judovska lastnina je delila usodo zaplemb in nacionalizacij, ki so jih doživljali tudi drugi (nekoliko) premožnejši državljani, a so morale oblasti nacionalizirane nepremičnine vrniti pravim lastnikom zaradi zakona o denacionalizaciji državnega premoženja. Judovska vila zaenkrat še ni bila predmet vračila.
Namesto, da bi Fajonova priznala, da je prejšnja oblast “legalno kradla” premoženje, in da jim je kot naslednikom komunistov bila ta vila podarjena, še vedno izpostavlja komunistično dokumentacijo, ki jim je vilo predala. “Le s transparentnim prikazom vseh relevantnih dokumentov je mogoče ovreči očitne laži, ki jih najbolj dejavno širi predsednik vlade Janez Janša,” je zapisala. Dokumenti vsekakor obstajajo, in kot pravi, je bil postopek legalen, a to še ne pomeni, da je “kraja” dovoljena. Izvorna napaka te partijske kupčije je bila pravzaprav v tem, da so družbenopolitične organizacije, partija, borci in sindikati, obdržali kot svojo lastnino tisto premoženje, ki so ga zasedali že od prejšnjih časov, čeprav bi moralo biti državno.
Spomenik ne opere krivde
Pismo zaključuje s floskulami o spoštovanju Judov: “Bodite pomirjeni, da naše globoko spoštovanje do žrtev holokavsta in vseh žrtev nacizma in fašizma izvira najprej in predvsem iz naše zgodovine in tradicije,” je zapisala. Izpostavlja, da so spomin na Felixa in Klaro Moskovič ter njune otroke, socialni demokrati počastili tudi s spominsko ploščo žrtvam holokavsta, ki so jo avgusta 2018 postavili na pročelju sedeža stranke v sodelovanju z Judovsko skupnostjo v Sloveniji. Očitno so prepričani, da so si tako oprali krivdo. Neverjetno.
