By: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Težave s slovenskim zdravstvenim sistemom imajo dolgo brado. Osnovna težava, ki se vleče že od prejšnje države je v tem, da je pri nas javno zdravstvo sinonim za državno zdravstvo. Bistvo javnega zdravstva je, da se iz proračuna financirajo zdravstvene storitve, ne pa kdo te storitve opravlja. Pri nas so leve vlade skozi tri desetletja gojile mit, da je edino pravo javno zdravstvo tisto, ki je povsem pod patronatom države – država storitev opravi in jo tudi plača (sebi). Ker so izkušnje pokazale, da je država najslabši ponudnik storitev – pa tudi najbolj korupcijsko ranljiv – je jasno, da bi že zdavnaj prišlo do popolnega zloma zdravstva, če ne bi poznali sistema koncesionarstva, kjer lahko tudi zasebne ambulante opravljajo nekatere javne zdravstvene storitve, država pa jih plača. Je pa ta sistem pri nas izredno pohabljen, saj se leve vlade – sploh odkar je v njih stranka Levica – na vse pretege borijo, da bi uničile zasebno podjetniško pobudo v zdravstvu. Da popolno podržavljenje zdravstva ni rešitev, nam kaže primer Velike Britanije – tam rešitev vidijo v povečanju zasebne podjetniške pobude.
Britanski premier Rishi Sunak je namreč predstavil svoj načrte za lajšanje krize britanskega zdravstva nacionalne zdravstvene službe in da je tesno povezan z utilizacijo zasebnih bolnišnic, ki bi pomagale preobremenjenemu sistemu državnih bolnišnic.
Tudi v Združenem Kraljestvu imajo težave s rekordnimi čakalnimi dobami. Zadnji podatki kažejo, da več kot 7,2 milijona bolnikov trenutno čaka na zdravljenje. Premier je skrajšanje le teh označil kot eno od petih ključnih obljub, po katerih bi ga morali volivci presojati na naslednjih splošnih volitvah. Izključil je možnost odpovedi načrtovanih nenujnih operacij, da bi zmanjšali pritisk na bolnišnice to zimo, in dejal, da je bila podobna politika v času Covida za trenutni ogromni čakalni seznam. Namesto tega je opisal vrsto sprememb, namenjenih sprostitvi bolnišničnih postelj in zmanjšanju povpraševanja.
Zdravstvo bo ostalo brezplačno, a storitve bodo opravljali tudi zasebniki
Premier je priznal, da Britanci “niso deležni oskrbe, ki si jo zaslužijo, kljub rekordnim zneskom, ki so bili vplačani v zdravstveno zavarovalno mrežo NHS. Zavedati se moramo, da se mora nekaj spremeniti.”. Pred volitvami je izključil večje strukturne spremembe in obljubil, da se načelo, da morajo biti zdravstvene storitve brezplačne, ne bo nikoli spremenilo. Vendar je poudaril, da se mora NHS bolj intenzivno posluževati storitev zasebnih bolnišnic, “če je to potrebno za hitrejšo in boljšo oskrbo bolnikov”. Bolniki bodo imeli tudi “kar največ izbire”, vključno z možnostmi potovanja v bolj oddaljeno bolnišnico za hitrejše zdravljenje. Dejal je, da “bo pričakoval” manj razlik v uspešnosti med zdravstvenimi skladi. Viri pravijo, da bodo morali slabo delujoči skladi ustrezati najučinkovitejšim.
Britanski premier Rishi Sunak zdravstvo rešuje z zasebnimi klinikami. (Foto: epa)
Osredotočili se bodo na reševanje zamud pri odpuščanju bolnikov iz bolnišnic, da bi sprostili postelje. To bi dosegli tako, da bi več denarja namenili socialnemu varstvu. “Največja težava, ki jo imamo, je, da je trenutno približno 13.000 ljudi v bolnišničnih posteljah, ki bi se morali vrniti v svoje skupnosti ali v socialno oskrbo. In zaradi tega so naše bolnišnice polne.” je poudaril premier. Kombinacija zasebnega sektorja in 300 novih “kirurških središč” in diagnostičnih centrov lahko začela reševati velike zaostanke rutinskih operacij.
Steve Brine, predsednik odbora Commons Health Select, je dejal, da NHS “še nikoli ni imela več javnega denarja, kot ga ima zdaj”, zato dodatno iskanje denarja v proračunu ni primerno. Za Times Radio je povedal: “Vsako leto v Angliji porabimo 152 milijard funtov za NHS. Koliko naj porabimo – 300 milijard funtov? 352 milijard funtov? In potem prideš do točke. No, kako boš plačal za to? Ali je javnost pripravljena plačati za to?”
Grobar slovenskega zdravstvenega sistema Dušan Keber
V Britaniji se zavedajo, da črpanje denarja v sistem, ki je zlomljen ni smelo, saj se sredstva, ki so potrebna za normalno delovanje vsako leto višja, storitev pa ostane praktično enaka, če ne celo slabša. Spomnimo – glavni arhitekt slovenskega trenutnega zdravstvenega sistema, ki nikakor ne deluje je bivši minister za zdravje Dušan Keber – kasneje je bil tudi svetovalec ministrice za zdravje v Cerarjevi vladi Milojke Kolar Celarc.
Dušan Keber je od zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc za svetovanje prejel več kot 36 tisoč evrov. (Foto: STA)
Njegov sistem zdravstva je najbolj podoben centralno-planskim sistemom na Kubi, Venezueli in Severni Koreji. Bistvo sistema je pregon zasebne podjetniške pobude v javnem zdravstvenem sistemu in črpanje denarja v državne institucije, ne da bi se pri tem kdorkoli spopadal s sistemsko korupcijo, ki je javne zavode reducirala na nekakšne legalizirane hudodelske družbe, kjer se nabavlja zdravniški material po višjih cenah od tržnih že zaradi tega, ker jih v to sili sistem neživljenski javega naročanja. Da tak sistem zahteva vsako leto več sredstev saj vedno določen del sredstev pade v črno luknjo korupcije je jasno. Zato smo v času levih vlad kjer je niti kot minister ali prišepetovalec vlekel Keber v zdravstveni sistem večkrat vbrizgali več-sto milijonske finančne injekcije, pri tem pa se zdravstveni sistem ni nič izboljšal. Še več – če ne bi bilo zasebnih koncesionarjev, ki storitve pogosto opravijo bolj učinkovito, hitreje in celo ceneje od državnih sistemov, bi se že zdavnaj zrušil sam vase.
Grobar slovenskega zdravstva novi vodja politkolesarjev
Živimo v času, ko leva politika prek svojih civilno-družbenih obvodov izvršuje pritisk ne le na zasebne zdravstvene ponudnike, ampak celo na zdravnike, ki so del javne (v Sloveniji se s tem misli predvsem “državne”) zdravstvene mreže. Poleg znanih petkovih politkomisarjev pa je glavni megafon tega pogroma prav rabelj slovenskega zdravstva Dušan Keber. Z izgovorom boja za pravice pacientov se borijo ravno za nasprotno – da bi bil centralno-planski državni sistem še bolj centraliziran in še bolj “očiščen” zasebnih ponudnikov zasebnih storitev. Pri tem pa napadajo tudi tiste, ki so steber državnega sistema – zdravnike, ki se v okviru sindikata FIDES borijo za višje plače. Predstavljajo jih kot pohlepneže, ki jim je bolj mar za zaslužek kot za paciente. Da so plače zdravnikov v Sloveniji daleč pod evropskim povprečjem je jasno. Malo kje so ujeti v uredniško uravnilovko kot pri nas, saj gre vendarle za povsem drug poklic kot birokratska služba na kakšnem ministrstvu. Prav tako je jasno, da so zdravniki izredno deficitaren poklic, saj zaradi plačnih nesorazmerij zdravniki pogosto hodijo v tujino.
Borba za korupcijski status quo
Za kaj se sploh borijo politkolesarji z Jenullom in Kebrom na čelu? Za s korupcijo prepreden državni zdravstveni sistem, ki bi – po RTV-jevsko – dobil toliko denarja, kot ga potrebuje. Če bi zdravniki v državnem sistemu dobili višje plače bi manj ostalo za preplačevanje javnih naročil zdravniške opreme. Če bi več dela- bolj hitro in učinkovito – opravili zasebniki, bi ostalo manj razlogov za nove več-sto milijonske injekcije (ki jih je Golobova vlada sicer že napovedala).
