Tretjo nedeljo v novembru bodo lokalne volitve, na katere se Slovenija aktivno pripravlja. Največ pozornosti bo kajpak deležna slovenska prestolnica, kjer se bo Zoran Janković potegoval še za četrti zaporedni mandat ljubljanskega župana, čeprav je res, da je svoje županovanje vmes za kratek čas prekinil zaradi izvolitve za poslanca leta 2011 (in se nato preko izrednih volitev znova zavihtel na županski stolček, potem ko mu ni uspelo postati premier).
Za Kučanovega izbranca Zorana Jankovića iz srbskih Saraorcev se še vedno vnema veliko ljudi, čeprav je res, da je od svojega prvega mandata dalje izgubil precej glasov, tudi zaradi številnih afer, kazenskih postopkov ter nasploh arogance, ki jo je pokazal v odnosu do ljudi. Mnogi njegovo vedenje opisujejo kot tipično balkansko.
Morda je tudi to krivo, da se je na družabnih omrežjih v zadnjem času pojavil izrez napisa, čigar videz kaže, da se je pojavil v nekem starem časopisu. Napis se glasi: »Nikdar naši očetje niso volili tujca. Kdor je Slovenec, voli Slovenca! Samo slovenski zastopnik bo lahko izvojeval in branil slovenske pravice. Kdor voli komunista, naliva gorivo v tank, ki bo povaljal njega in njegove otroke!« Zelo nazoren napis, skratka.
In kaj smo ugotovili? Ta napis se je pojavil v časopisu Demokracija, torej v mediju, ki ima isto ime kot naš portal in tednik, ki sedaj izhaja. Številko Demokracije iz leta 1956, kjer se je pojavil ta napis (na četrti strani spodaj), si lahko ogledate TUKAJ. Je pa po svoje presenetljivo, da je napis zelo uporaben tudi za današnji čas.
Glasilo »Demokracija« je nastalo kot glasilo zahodno, demokratsko in protikomunistično usmerjenih Slovencev v današnjih mejah Republike Italije, ki so v času angloameriške vojaške uprave januarja 1947 ustanovili stranko Slovenska demokratska zveza (SDZ) v Gorici. Decembra istega leta je bila ustanovljena še SDZ za Svobodno tržaško ozemlje (STO) v Trstu. Kot je znano, je STO obstajalo do leta 1954, ko je bilo razpuščeno ter razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo. Trst je ostal v Italiji. Prav SDZ je začela izdajati glasilo Demokracija, eden redkih pravih opozicijskih časopisov v odnosu do komunistične oblasti v Sloveniji in Jugoslaviji. Do konca leta 1957 je izhajala kot tednik, nato kot 14-dnevnik, sredi leta 1963 pa je prenehala izhajati. Na začetku sta jo urejala ustvarjala Andrej (Slavko) Uršič in Polde Kemperle, prva številka je izšla 25. aprila 1947 v Gorici. Potem ko je Udba 31. avgusta 1947 pri Kobaridu zaprla ter umorila Uršiča in je nato nastopila nova razmejitev, se je uredništvo Demokracije preselilo v Trst. Tednik se je zavzemal je za demokratične in enakopravne odnose med Slovenci in Italijani, za samostojno nastopanje Slovencev v politiki in na volitvah, ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja (do 1954), uveljavljanje manjšinskih pravic v Italiji. Omenjeni časopis so kasneje urejali še Janko Simčič (1947-1949), Janko Jež (1949-1954), Antun Dabinović (1954 do 1958), Ivan Rudolf (1958-1962) in Saša Rudolf (1962-1963). Celotno zbirko hrani knjižnica Dušana Černeta v Trstu.
