Piše: Nova24tv.si
Potem ko je palestinska teroristična skupina Hamas izvedla napad na ozemlje Izraela in s klanjem civilistov pretresla velik del mednarodne skupnosti, smo v nekaterih državah priča nečloveškem naslajanju podpornikov Hamasa nad brutalnimi dejanji nad Izraelci in posmehovanju umorom. Marsikje se odvijajo protesti v podporo Palestine, kjer Hamas obvladuje politično življenje. Po zaslugi Gibanja za pravice Palestincev tudi Slovenija ne bo izjema. Kot pobudnici shoda se omenjata Nada Pretnar in Urša Regvar. Še posebej zanimiv je angažma slednje, saj ta deluje v okviru Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), ki se izdatno financira iz javnih sredstev.
Civilno-družbena iniciativa, ki promovira udeležbo na shodu, ki bo v četrtek, 19. oktobra, ob 17. uri, na ljubljanskem Trgu republike, se imenuje Gibanje za pravice Palestincev. V okviru iniciative se sodeč po podatkih uradne strani gibanja združujejo “zainteresirani in aktivni posamezniki in posameznice, ki v solidarnosti s palestinskim prebivalstvom podpirajo njihov boj za svobodo, pravičnost in enakopravnost”. Najbolj angažirani so pri aktivnostih ozaveščanja javnosti o dogajanju v Izraelu in Palestini, na državni in evropski ravni delujejo tudi na področju zagovorništva ter podpirajo svetovno kampanjo BDS, ki je usmerjena v “bojkot, dezinvesticije in sankcije proti Izraelu, dokler ta ne bo začel spoštovati pravic Palestincev“.
“Z BDS kampanjo smo v Sloveniji pričeli leta 2012. Po vzoru globalne kampanje BDS ni organizacija ali društvo temveč kampanja, v kateri lahko vsakdo sodeluje,” je mogoče še prebrati na strani Gibanja za pravice Palestincev. Med najbolj vidnimi obrazi omenjenega gibanja je nedvomno Nada Pretnar, ki se jo omenja kot eno izmed pobudnic organizacije tovrstnega shoda pri nas. S Palestino ima ta posebno povezavo”, saj je njen oče kot direktor Slovenijalesa poslovno sodeloval s palestinskim poslovnežem Mohamadom Abdulrahimom, je zaupala v intervju za Delo. Pretnarjeva je od leta 2011 že večkrat obiskala Palestino. “Priznanje Palestine je nujno. Gre za politično odgovornost,” meni.
Pretnarjeva se že vrsto let ukvarja s pripravo različnih dogodkov, leta 2014 pa ni manjkala niti na razstavi v okviru Tedna izraelskega apartheida na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot navaja fakulteta, je šlo v omenjeni zadevi za projekt, ki je bil “namenjen ozaveščanju javnosti o sistemu apartheida, ki ga Izrael izvaja na zasedenih palestinskih ozemljih, ter iskanju učinkovitih sredstev, s katerimi bi bilo mogoče pritisniti na izraelsko vlado in izzvati spremembe v njihovi politiki ločevanja ter vojnih zločinov”.
Foto: FDV
Aktivistka gibanja BDS Slovenija je povedala več o razstavi, glede “apartheidu v Izraelu v luči človekovih pravic” pa je po navedbah fakultete spregovoril tudi evropski poslanec dr. Milan Brglez iz vrst koalicijske SD. Odprtju je nato sledila tudi okrogla miza, kjer je poleg Pretnarjeve spregovoril tudi novinar javne RTVS Boris Vasev, ki s svojim zapisi več kot očitno koketira s skrajnimi islamisti, ki koljejo ženske in otroke. Sodeč po fotografijah pa na odprtju razstave, ki je s pomočjo panojev kazala “razvoj koncepta apartheida in ga povezala tako z apartheidom v Južnoafriški republiki kot na palestinskih ozemljih, ki jih zaseda Izrael”, ni manjkala niti muslimanska aktivistka Faila Pašić, sicer znana po trditvi, da ji muslimansko pokrivalo hidžab daje “svobodo in moč”. Pašićeva je širši javnosti znana kot predsednica društva Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice, v času razglasitve rezultatov zadnjih državnozborskih volitev pa jo je bilo mogoče opaziti v volilnem štabu vodilnega gibanja Svoboda.
Foto: FDV
V Gibanju za pravice Palestincev so pred leti delili sliko iz enega izmed dogodkov v Pritličju “Od Haife do Ramale”, kjer je sodelovala Urša Regvar, drugo ime, ki se ga omenja v povezavi z organizacijo četrtkovega protesta v podporo Palestincem. Magistrica prava je od leta 2018 dalje zaposlena v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), kjer je zadolžena za področje migracij in azila. “V okviru dela zastopa tudi mladoletnike brez spremstva in tesno sodeluje z zakonitimi zastopnicami, kar vključuje tudi delo na področju nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva izven azilnega postopka,” je navedeno na spletni strani krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS.
Foto: Facebook Gibanja za pravice Palestincev
PIC velja za prejemnika javnih sredstev. Aplikacija Erar razkriva, da so v obdobju od 2003 do danes prejeli skupno 2.519.704,74 evra. Ministrstvo za notranje zadeve velja za enega njihovih največjih financerjev, saj jim je do sedaj skupno nakazal 1.170.195,02 evra. Med plačniki pa je mogoče najti tudi: Okrožno sodišče v Ljubljani, Ministrstvo za gospodarstvo (Urad RS za varstvo potrošnikov), Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor. Bolj podrobno si lahko pogledate tukaj.
Vir: Erar
Antisemitski incidenti v Evropi so v porastu
Evropa je v luči poglabljanja konflikta na Bližnjem vzhodu priča porastu antisemitskih incidentov. V središču Madrida je bila sinagoga tarča vandalizma. Davidove zvezde pa so se pojavile tudi na nekaterih stanovanjskih blokih, kjer živijo Judje. Napetosti so še posebej velike v Franciji, kjer živi veliko muslimanskega prebivalstva in je največja judovska skupnost za Izraelom in ZDA, poroča Finacial Times.
V soboto je francoski notranji minister Gérald Darmanin dejal, da je bilo v Franciji od izbruha nasilja v Izraelu in Gazi zabeleženih 189 groženj in 65 aretacij zaradi antisemitskih pripomb ali dejanj. Pharos, spletna platforma, ki ljudem omogoča prijavo sovražnega govora, je bila obveščena 2449-krat. V severnem predmestju Pariza, ki ima veliko judovsko skupnost, je rabin René Taieb dejal, da je veliko judovskih staršev v petek zadržalo svoje otroke stran od šole, kar je odgovor na velik porast antisemitskih groženj na družbenih medijih. Ta strah se bo še okrepil, potem ko je moški v petek z nožem ubil učitelja v šoli v severni Franciji. Metropolitanska policija v Združenem kraljestvu je sporočila, da je bilo med 29. septembrom in 12. oktobrom 75 poročil o antisemitskih kaznivih dejanjih, v primerjavi z 12 v istem obdobju lani.
Le upamo lahko, da bodo slovenski varnostni organi shod sredi prestolnice spremljati z vso pozornostjo, saj si verjetno nihče ne želi, da bi bili priča nasilnim prizorom obračunavanja s policijo in drugače mislečimi, kot so bili videni v Londonu. Še posebej sedaj, ko se soočamo z migrantsko problematiko.
