Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)
Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar je v predstavitvi na odboru DZ izpostavil tri prednostne naloge, ki si jih je zadal, in sicer boj s korupcijo, upravljanje migracij ter depolitizacijo, profesionalizacijo in modernizacijo policije. Poslanca Branka Grimsa je zanimal potek preiskave o malverzacijah v povezavi z Gen-I, o katerih poroča celotni Balkan. Povprašal ga je, kako bo zagotovil večjo enakost procesiranja v postopkih – o aferi Fotopub na primer ne slišimo ničesar več. Opozoril je tudi, da je stanje na slovenskih mejah pod aktualno vlado katastrofalno, s podiranjem ograje pa se še dodatno oddaljujemo od jedrne Evrope.
Kandidat za ministra za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je na matičnem odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo tokrat – kot je sam uvodoma povedal – predstavil že drugič. Delo notranjega ministra je namreč opravljal že leta 2018 v času vlade Marjana Šarca. Ponosen je, da je v več kot 30 letih svoje profesionalne kariere izkušnje nabiral v vseh treh stebrih nacionalne varnosti, je med drugim povedal, in ob tem dodal, da tako vse tri stebre zelo dobro pozna. V nadaljevanju je predstavil svoje ključne prioritete delovanja: boj s korupcijo, upravljanje migracij, depolitizacija, profesionalizacija in modernizacija policije.
“Ena mojih prvih političnih potez bo izdaja obveznih usmeritev policiji za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj,” je napovedal Poklukar, ki je že predhodno opozoril na nabavo zaščitne opreme v zdravstvu in med epidemijo. “NPU bo zopet avtonomen in samostojen,” je še napovedal. V nadaljevanju je navedel tudi cilj, da se žica na meji s Hrvaško do konca letošnjega leta dokončno odstrani. Povedal je, da na MNZ-ju že deluje delovna skupina strokovnjakov in predstavnikov NVO-jev, ki izdelujejo novo migracijsko strategijo – s poudarkom na varovanju ranljivih skupin in upoštevajoč spreminjajoči se globalni kontekst. Nevladne organizacije je povabil za skupno mizo sodelovanja – ne samo za pomoč pri pripravi nove migracijske strategije, temveč tudi pri prenovi določenih zakonov, med drugim pri zakonu o javnih zbiranjih.
“Ko sem prebiral poročilo o izrednem nadzoru nad policijo na demonstracijah, moram priznati, da sem bil zgrožen,” je dejal in povedal nekaj floskul o represiji policije, ki je bila po njegovih besedah podpihovana s strani najvišjih predstavnikov oblasti. Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj je tudi sam ukazal narediti poročilo o demonstracijah, ki pa je v nasprotju z ugotovitvami poročila nadzornikov direktorata za policijo in druge varnostne naloge – zato je po besedah Poklukarja treba spremeniti zakon in preveriti nadzor. Po njegovem mnenju je treba vgraditi sistemska varovala, ki bodo onemogočala politično lomastenje po policiji. Tudi izobraževanje policistov bi nekoliko prevetril, in sicer bi dodal poudarek sistemu vrednot.
Preiskave Gen-I in afere Fotopub so enigma
Glede na to, da je Poklukar med svojimi prioritetami navedel pregon korupcije in gospodarskega kriminala, je poslanca Branka Grimsa zanimalo, kako bo potekala preiskava glede malverzacij, o katerih poroča celotni Balkan – seveda je ciljal na poročanje v zvezi z Gen-I. Zanimalo ga je tudi, kako bo kandidat za ministra zagotovil večjo enakost v postopkih, saj ima tudi to element koruptivnosti, kadar te enakosti ni – medtem ko se nekatere stvari premaknejo s svetlobno hitrostjo, o aferi Fotopub ne slišimo ničesar več – morda zato, ker niti vodijo v sam vrh Golobove vlade. Glede migracij bi se po Grimsovih besedah morala zagotoviti predvsem zakonitost, torej da ilegalnih migracij ne bi bilo. Stanje na slovenskih mejah pod vlado Roberta Goloba je milo rečeno katastrofalno, podiranje ograje pa je konec koncev tudi oddaljevanje od jedrne Evrope, kjer na ograje več ne gledajo kot na nekaj nezaželenega. Še več, na zadnjem sestanku ministrov so podprli, da bi v bodoče evropske meje ščitili z ograjami, ki bi jih EU celo financirala – kar postavlja v čudno luč politiko aktualne slovenske vlade, ki namerava ograjo odstraniti. “Ograja je tisto preventivno sporočilo, ki je izjemno učinkovito pri odvračanju ilegalnih migracij,” je poudaril Grims, ki je še omenil, da je aktualna vlada z meje potihem umaknila tudi vojsko.
Policija je neodvisna in avtonomna, tako bo tudi naprej, je na Grimsovo vprašanje odgovoril Poklukar in dodal, da preiskave, ki jih sedaj izvaja policija, ministra ne smejo zanimati, verjame pa, da je bilo v prejšnjem mandatu nekoliko drugače.
Lagal o streljanju protestnikov v času Janševe vlade
“Najboljši uradnik je bil tisti uradnik na vrhu policije, ki nas je šprical z vodnim topom, ki je streljal in zaplinjal po Ljubljani ter odnašal mirne demonstrante, ki so brali ustavo pred Državnim zborom,” pa se je odzval na vprašanje poslanke Vide Čadonič Špelič, ki je pripomnila, da se ji zdi, da je kandidat za ministra dober in hvaležen uradnik tistim, ki so mu omogočili, da je in bo postal notranji minister. Vprašala ga je, ali bo znal reči ne, če bodo od njega zahtevali, da določene postopke dela v skladu z njihovimi navodili. Če je kdo pozabil, kako je bilo videti “mirno branje ustave”, si lahko osveži spomin v članku z naslovom “Bodo policisti po tako podlih diskreditacijah še upali opravljati svoje delo?” Glede ograje in migracij je odgovornost naložil Hrvaški, ki je medtem vstopila v schengensko območje. “Jaz tukaj ne bi delal prevelike drame,” je dejal Poklukar, ki je v prejšnjem mandatu tudi sam postavljal ograjo na meji ter ljudem, ki živijo ob njej svetoval, naj se zaklepajo, da bodo varni pred migranti. Danes meni, da notranja meja EU ni tista, ki jo je treba še dodatno varovati.
Poslanec Andrej Kosi je dejal, da naj bi bil Poklukar predlagan za to funkcijo kot poslušni minister – za razliko od nekdanje ministrice Tatjane Bobnar. Poklukarja je prosil tudi za obrazložitev njegovega stališča glede ukinitve avtocestne policije, obenem pa je opomnil, da se sosednje države očitno ne strinjajo z oceno, da notranje meje EU ne potrebujejo nadzora – Italija je tako ravno zaradi povečanega prehoda migrantov povečala nadzor na meji s Slovenijo, tako je ravnala tudi Avstrija.
Anton Šturbej je dejal, da je po njegovem mnenju depolitizacija in vrnitev stroke v policijo izredno zahtevno delo, po njegovi oceni pa doslej ni šlo ravno v to smer – kar je eskaliralo v politični pritisk na nekdanjo ministrico Bobnar, ki je zato odstopila. Šturbeja je zanimalo, kako se bo odzval Poklukar, ko bo Golob od njega zahteval zamenjavo določenih kadrov, in ali sta glede tega že kaj dogovorjena. “Ali se zavedate, da kadrovanje v policiji ni v pristojnosti notranjega ministra, kaj šele predsednika vlade?” je še vprašal in spomnil, da so v začetku leta 2020 mediji pisali, da je Poklukar kot notranji minister skušal vplivati na vodstvo policije, Bobnarjeva se je že takrat uprla. “Ali se boste znali brzdati in sledili predvolilnim obljubam vaše stranke GS, da političnega kadrovanja v policiji ne bo?” je vprašal. Poklukar je odvrnil, da se nikoli več ne bo dogajalo to, kar se je dogajalo v zadnjih dveh letih.
NPU bo učinkovitejši s spremembo zakona, je poudaril Poklukar, poslanka Anja Bah Žibert pa je glede zakonske spremembe imenovanja generalnega direktorja policije opozorila, da to v tujini ni običajna praksa in da je na vrhu policije vedno oseba iz policije. “Ali to pomeni, da Poklukar ne zaupa policijski strukturi?” jo je zanimalo. “Kako naj policiji zaupajo državljani, če ji ne zaupa niti predsednik vlade, in zakaj ga varuje osebje, ki ni v policiji? je še vprašala. Zanimalo jo je še, kdaj bomo dobili generalnega direktorja policije s polnimi pooblastili oziroma kdo je kandidat za to mesto. “Kako boste to storili depolitično, ker ste pač politik?” je poslanko zanimalo imenovanje generalnega direktorja. Ob tem je še spomnila, da je Poklukar med svojim prejšnjim mandatom v kabinet zaposlil osebo, pri kateri je šlo za sum korupcije in kliantelizma – spomnimo, šlo je za Julija Rupnika, Sindikat policistov Slovenije pa je Poklukarja prijavil KPK-ju ter računskemu sodišču.
