Piše: Vančo K. Tegov
Demokracija z drastičnim zmanjševanjem števila volišč, milo rečeno, ne izgleda najbolje. Še posebej, če to nesorazmerno prizadene določene dele prebivalstva.
Gre za obliko posrednega kratenja volilne pravice prek administrativnih ukrepov, ki lahko vplivajo na izid volitev in demografsko strukturo volivcev.
Primerjava skozi čas
Leta 1990 je na plebiscitu o samostojnosti Slovenije delovalo približno 4.130 volišč za okoli 1,361 milijona volilnih upravičencev (udeležba 93,2 odstotka).
Danes (2025) ima Slovenija približno 1,7 milijona volilnih upravičencev, število volišč pa je padlo na okoli tri tisoč (na novembrskem referendumu 2025 jih je bilo približno toliko).
To pomeni približno 25 do 30-odstotni padec števila volišč ob 20-odstotni rasti števila volivcev. Od leta 2011 je bilo ukinjenih več kot 1.200 volišč, od tega jih je več kot 400 izginilo samo po letu 2011 – predvsem na podeželju.
Ukinjanje volišč na podeželju in vpliv na rezultate
Dejstvo je, da so volišča množično ukinjali prav na podeželju, kjer tradicionalno močneje zmagujeta SDS in NSi. Od plebiscita 1990 je na podeželju izginila skoraj polovica volišč, medtem ko v ljubljanskih volilnih okrajih (močna leva baza) ukinitve praktično ni bilo. Največje krčenje se je zgodilo v 7. in 8. volilni enoti (vzhodna Slovenija). Primer: v okraju Šmarje pri Jelšah so ukinili 28 od 69 volišč. Posledica? Nižja volilna udeležba prav tam, kjer desnica običajno zmaguje.
Uradni in neuradni razlogi
Uradno: stroškovna optimizacija, nižja udeležba, združevanje volišč, alternative (poštno in predčasno glasovanje).
Neuradno (a ponavljajoči se vzorec): selektivno oteževanje glasovanja volivcem, ki volijo “narobe”. Dokazov za neposredno nezakonito manipulacijo ni, je pa vzorec preveč očiten, da bi bil naključen.
Vpliv na demografijo in družbo
Daljše razdalje do volišč (včasih več kilometrov) najbolj prizadenejo starejše, invalide in ljudi brez avtomobila. To dodatno pospešuje odseljevanje s podeželja in spreminja demografsko sestavo volilnega telesa. Ob tem ne smemo pozabiti: Slovenija preživi tudi zaradi podeželja – hrana, samooskrba, kulturna identiteta, ravnotežje med mestom in vasjo.
Krčenje demokracije
Zmanjševanje volišč je klasična oblika »voter suppression«. Študije iz tujine kažejo, da vsak dodaten kilometer razdalje zniža udeležbo za 2–5 %. V Sloveniji brez dobrega javnega prometa je ta učinek še večji. Nižja udeležba na podeželju posredno koristi urbanim (večinoma levim) strankam.
Kaj je treba narediti?
Vrniti vsaj 1.200 ukinjenih volišč, predvsem na podeželje.
Uvesti mobilna volišča in bistveno razširiti glasovanje po pošti.
Investirati v podeželje, da se zaustavi depopulacija.
Pritiskati na politiko, da preneha s selektivnim obravnavanjem volivcev. Enakomerna dostopnost do volišč ni stvar leve ali desne politike – je osnovni pogoj za delujočo demokracijo. Ta popravni izpit slovenske demokracije moramo opraviti čim prej.
